Država je javnim uslužbencem lani poleg plač izplačala še za skoraj pol milijarde evrov dodatkov (447 milijonov evrov bruto). Z 68 različnimi vrstami dodatkov jim je v povprečju dvignila plače za 232 evrov na mesec ali 2784 evrov na leto in jim tako skupno namenila 3,4 milijarde evrov.
Medtem ko se nekaterim dodatkom ni mogoče izogniti, saj so tudi zakonsko predpisani (na primer dodatek za delovno dobo), pa lahko o drugih delavci v zasebnem sektorju le sanjajo. Med njimi omenimo na primer dodatek za dvojezičnost, za ionizirajoče sevanje ali za opravljanje storitev, pri katerih se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter in so ga lani prejemali policisti, vojaki, medicinske sestre in babice. V kolikšni meri javni uslužbenci tudi že tako vprašljive dodatke še dodatno neupravičeno izkoriščajo, kot kaže, ne ve nihče, saj glede na odgovore ministrstvo za notranje zadeve kljub analizi plač in dodatkov v lanskem letu poimenskih seznamov institucij, ki so lani izplačevale določene dodatke, praviloma nima.
Dodatek za vzdrževanje fotokopirnega stroja
Ena od izjem so dodatki za ionizirajoče sevanje, vendar tudi ta seznam ministrstva, na katerem se je znašlo 32 proračunskih uporabnikov, očitno ni zanesljiv. Na njem je namreč tudi Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, iz katerega pa so sporočili, da tega dodatka niso in ne izplačujejo nikomur od zaposlenih. Že večkrat smo sicer pisali, da zaradi bistvenega zmanjšanja nevarnosti zaradi sevanja v zadnjih desetletjih ta dodatek po mnenju strokovnjakov ni več upravičen niti za delo na radioloških oddelkih bolnišnic in predstavlja ostalino preteklosti. Toda lani so ga recimo izplačali tudi Lutkovno gledališče Maribor, Arboretum Volčji potok, občina Sevnica...
V slednji je dodatek prejemal delavec, ki vzdržuje fotokopirne stroje, ker za to potrebuje zaščitno delovno opremo. 23 od 24 delavcem mariborskega lutkovnega gledališča so ga po njihovih pojasnilih plačevali iz nevednosti, v dobri veri, da je namenjen težjim pogojem dela, kot je pod to alinejo v kolektivni pogodbi nekoč bil. Zdaj, ko so zmoto sprevideli, ga ne izplačujejo več.
Namesto njega od oktobra dalje svojim delavcem izplačujejo dodatek za manj ugodne delovne pogoje tudi v arboretumu. Kot pojasnjuje njihov predstavnik Aleš Ocepek, zaposleni v arboretumu opravljajo dela, kot so varstvo rastlin in gnojenje z umetnimi gnojili, za kar morajo biti posebej usposobljeni, po delovni zakonodaji pa jim za to pripada tudi ustrezen dodatek. Ker arboretum nima povsem razrešenega pravnega statusa in se uvršča med javne zavode s področja kulture, je bil v tem okviru njihovim delovnim nalogam še najbližji dodatek za ionizirajoče sevanje, saj umetna gnojila delno sevajo. Po opozorilu ministrstva, da izplačevanje tega dodatka ni primerno, pa so ga zamenjali z dodatkom za manj ugodne delovne pogoje, pojasnjuje Ocepek.
Po principu vsakemu malo
Niso pa sporni le posamezni primeri, temveč po mnenju strokovnjakov kar cel sistem »nagrajevanja« javnih uslužbencev. »Sistem dodatkov – predvsem tistih za delovno uspešnost – je nedodelan in ne prinaša pravih rezultatov. Ker vodilni v javnem sektorju niso motivirani za doseganje presežkov prihodkov nad odhodki, delijo dodatke bolj po domače in po lojalnosti. Na ta način ne stimulirajo delovnih in sposobnejših, ampak sredstva neproduktivno razdelijo med zaposlene, kar povzroča neučinkovito delovanje javnih institucij,« opozarja tudi strokovnjak za javno upravo dr. Aleksander Aristovnik in dodaja, da bi bilo treba dodatke bolj vezati na dosežene učinke in rezultate dela ter zadovoljstvo uporabnikov javnih storitev.
Tako ni presenetljivo, da je dodatek za delovno uspešnost lani vsaj enkrat prejela skoraj polovica od 160.565 javnih uslužbencev (70.801), povprečni letni bruto znesek izplačila pa je bil 1031 evrov. Pri tem se je javni sektor v zelo veliki meri soočal s povečanim obsegom dela, saj je bila za te vrste delovne uspešnosti vsaj enkrat lani nagrajena približno tretjina javnih uslužbencev (50.813, pri čemer so ravnatelji, tajniki in direktorji izvzeti), povprečni znesek na letnem nivoju pa je znašal 691 evrov bruto. Ta dodatek si je izplačalo tudi 220 predstojnikov institucij ali skoraj vsak deseti, in sicer v povprečni letni višini 1139,3 evra bruto.
Pristojni minister za notranje zadeve Gregor Virant je sicer že napovedal spremembe plačnega sistema, ki bodo zajele tudi nagrajevanje javnih uslužbencev. Predlog je po njegovih besedah že pripravljen, v kratkem pa ga bodo začeli usklajevati tudi s sindikati, skupaj z ukrepi za obvladanje mase plač za javne uslužbence v letu 2015.
