Kooperativa kot odgovor na individualno stanovanjsko politiko

Kaj to je?

O stanovanjski kooperativi govorimo, ko se posamezniki združijo z namenom, da si zagotovijo stanovanje. Tovrstna kooperativa pomeni način življenja, pojasnjuje Barbara Bedenik iz MMSM. »Posameznik, ki sam ne more kupiti stanovanja, se poveže z drugimi in si na ta način zagotovi streho nad glavo. Denimo, več različnih družin skupaj zbere denar in si zgradijo hišo. Tu imajo skupne in zasebne prostore, lahko skupaj opravljajo nakupe, itd.«

Druga možnost je, da se ustanovi zadruga, oziroma kooperativa, z namenom pridobitve neprofitnega stanovanja, vendar v zasebnem sektorju, pojasnjujejo na portalu Zavoda Tovarna, ki ga je ustanovil Blaž Habjan. Ta je na področju stanovanjske kooperative v Sloveniji najdejavnejši, navezali so tudi stik s Švicarsko kooperativo Codha, po kateri pri svojem delu zgledujejo.

Habjan pojasnjuje, da še čakajo na zanimive projekte, ki bi bili del javno zasebnega partnerstva. »Kooperativa spodbuja odgovornejšo stanovanjsko politiko v državi. Lastnik novo zgrajenih stanovanj je zadruga, člani, ki so solastniki zadruge, pa imajo pravico do najema stanovanja v le tej. Od javnih virov pa se pričakuje podpora. V Ženevi običajno država prepusti urejeno zemljišče v najem za 100 let ali pa proda določeno zgradbo zadrugi.«

Habjana je tovrsten način stanovanjske politike prepričal tudi na Dunaju in na Nizozemskem, kjer 20 odstotkov vseh stanovanj zagotavljajo zadruge. »Pri nas ta sistem ni razvit, saj se je vedno spodbujalo nakup ali gradnjo stanovanj.« Pozitivna stran zadružnega sistema je običajno nižja cena stanovanja – ni tržna temveč stroškovna, zniža pa se tudi cena po zaslugi države, ki določeno parcelo odda v najem.

Kooperative že v osnovi spodbujajo socialno kohezijo, stik med ljudmi, ekologijo. »Ljudje se v osnovi združijo na podlagi vrednot, ki so jim skupne. V zgradbah so predvideni skupni prostori in dejavnosti, ki h koheziji še pripomorejo.«

Kako bodo kooperative zaživele v Sloveniji, bo bolj jasno februarja, ko naj bi se sprejel Nacionalni stanovanjski program, v katerega so zadruge vključene. »Sprejeti davek na nepremičnine bi tudi lahko spodbudil tovrstne kooperativne načine bivanja,« ugotavlja Habjan. »Odlično bi bilo, če bi država kooperative sprejela za stanovanjsko alternativo. Ocenjujem, da je individualna gradnja škodljiva, saj nenadzorovano raste in je neekonomična. V okviru kooperative lahko seveda nastajajo tudi posamezne hiške, vendar so urejene v tesnejšo skupnost, zato je gradnja že z vidika komunalne povezave bolj ekonomična. Veliko možnosti se odpira tudi na področju marginaliziranih skupin. Zadruga denimo zgradi objekt ali naselja za ljudi s posebnimi potrebami.«

Habjan pojasnjuje, da v Ženevi obstaja fundacija, ki skrbi za zemljišča. Ta izda nekakšne razpise za določeno zemljišče, kooperative pa med seboj tekmujejo, katera bo ponudila najbolj privlačno rešitev. Kdor je najboljši, dobi pravico do gradnje.

V Mariboru neizkoriščena stavba

Iniciativa Mestnega mladinskega sveta Maribor bo svoje izsledke o pripravljenosti ljudi na tovrsten način življenja predstavila konec novembra, pojasnjuje Bedenikova. V mislih že imajo potencialno lokacijo, na kateri bi tovrstna kooperativa lahko zaživela. V središču Maribora je namreč neizkoriščena stara stavba, ki bi lahko služila v ta namen, vendar so potrebne predhodne analize, pri katerim jim bodo pomagali študenti Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor. Dodala je tudi, da naj bi se ljudje v Ljubljani neformalno že povezovali v tovrstne skupnosti, ki skupaj gradijo hiše in varčujejo denar.