Čeprav so energetsko učinkovite rešitve vse bolj priljubljene med Slovenci, prodaja sončnih celic vse počasneje sledi pozitivnim trendom na trgu. Država je namreč bodočim vlagateljem v sončne elektrarne pred slabim letom dni znižala subvencijo za prodano električno energijo. Kljub temu da je bilo letos na voljo manj sredstev tudi za druge energetsko učinkovite rešitve, se njihova prodaja vztrajno veča. Če so bile lani med Slovenci priljubljene toplotne peči, se letos najbolje prodajajo ogrevalne toplotne črpalke.
Uvoz iz Kitajske je lahko škodljiv
Vodilni slovenski proizvajalec toplotnih črpalk je podjetje Termo-tehnika. Kot nam je pojasnil lastnik Rudi Kronovšek, bodo prihodki od prodaje po lanskoletni 35-odstotni rasti letos ostali na približno enaki ravni. Poleg nepovratnih sredstev Eko sklada, ki jih je letos zmanjkalo že julija (lani septembra), na manjše povpraševanje vpliva tudi gospodarska kriza. Ker novogradenj ni veliko, v Termo-tehniki računajo predvsem na energetske prenove šol.
Čeprav Termo-tehnika, ki v Avstriji ustvari tretjino vseh prihodkov, v Sloveniji obvladuje več kot 50-odstotni delež trga toplotnih črpalk, Kronovška skrbi krepitev uvoza toplotnih črpalk iz Kitajske. »S tem med drugim uničujemo delovna mesta in znižujemo možnost razvoja fakultet in inženirjev,« je opozoril.
V nekaterih predelih Evrope, na primer na Poljskem, naj bi toplotne črpalke kitajskih proizvajalcev že prevladovale na trgu, Kitajci pa želijo z agresivnim vstopom povečati svojo prisotnost tudi drugod po EU. Trg toplotnih črpalk je namreč izredno perspektiven, saj se je prodaja v zadnjih petih letih povečala kar za štirikrat, na 60.000 enot na leto. Analitska družba Delta Energy & Environment ob tem ocenjuje, da bo trg hitro rasel tudi v prihodnje in bo leta 2017 še enkrat večji kot danes.
»Največji tehnološki napredek je bil storjen na področju ogrevalnih toplotnih črpalk, zato je tudi povpraševanje po njih čedalje večje, kar prispeva k približno 500-odstotni rasti prodaje celovitih energetskih rešitev,« je pojasnil Danijel Vuk z oddelka za energetske rešitve pri Petrolu. V naftnem trgovcu opažajo močno rast prodaje tudi v segmentih toplotnih črpalk za sanitarno vodo, v zadnjem času pa tudi peči na polena in pirolizo ter s kombiniranimi kotli. V Merkurju so ob tem pojasnili, da so letos prodali za petino več toplotnih črpalk kot v primerljivem obdobju lani. V največjem slovenskem tehničnem trgovcu so hkrati prodali za deset odstotkov več peči na drva in pelete, medtem ko je ostala prodaja oljnih gorilcev in peči na kurilno olje v lanskih okvirih.
Tudi v trgovskem podjetju Termotehnika, ki je lani ustvarilo 12,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, se je prodaja toplotnih črpalk dvignila. V trgovskem podjetju Veto, ki je lani doseglo okoli 15 milijonov evrov prihodkov od prodaje, rast prodaje toplotnih črpalk pripisujejo stalni rasti cen fosilnih goriv, zaradi česar ljudje iščejo alternativne vire ogrevanja. Ob tem je v letošnjem letu začela naraščati tudi prodaja peči za ogrevanje, so dodali v Vetu.
Ko je Eko sklad prenehal subvencionirati nakupe toplotnih črpalk, se je obseg prodaje znižal, je dejal prokurist Termotehnike Tomaž Hutar. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v Petrolu, kjer se po izteku subvencije prodaja toplotnih črpalk in peči vsako leto zniža za 30 do 40 odstotkov. Večina ljudi namreč načrtuje investicijo za obdobje, ko bodo spet na voljo subvencije Eko sklada.
Manj subvencij za toplotne črpalke
Na javnem razpisu Eko Sklada, ki se je končal julija, je bilo za nove naložbe v učinkovito rabo energije v eno- in dvostanovanjskih stavbah na voljo 15,5 milijona evrov nepovratnih finančnih spodbud. Do konca razpisa je na Eko Sklad prispelo več kot 11.000 vlog, doslej so jih obdelali 10.000 in jim odobrili 11,9 milijona evrov subvencij. V okviru tega zneska je Eko sklad za toplotne črpalke namenil 2,8 milijona evrov ali 23 odstotkov vseh sredstev, medtem ko je leta 2012 za nakup toplotnih črpalk podelil 3,5 milijona evrov oziroma 18 odstotkov vseh odobrenih sredstev.
Nakup, dobava in montaža ogrevalne toplotne črpalke za povprečno hišo po oceni Vuka stane okoli 9000 evrov. Eko sklad prispeva 25 odstotkov investicije ali največ 2500 evrov. Če se gospodinjstvo odloči raje za peč na lesno biomaso, je investicija pol nižja, vendar je tudi prihranek energije nekoliko manjši. Seveda je prihranek energije odvisen tudi od energetske učinkovitosti celotnega bivališča, ne samo ogrevalnega sistema. Bivališče mora imeti ustrezne izolacijske materiale, fasado, okna in tudi prezračevalne sisteme.
Večja energetska učinkovitost v državi se tako začne pri osveščanju prebivalcev, kar je eno od osnovnih poslanstev Centra energetskih rešitev (CER), ki je te dni obeležil leto dni obstoja. Ob sodelovanju družb Petrol, Jelovica, Knauf Insulation, Zelene energije in Juba je bilo doslej prihranjenih za 720 megavatnih ur energije in 180 ton izpustov CO
2
. V prihodnje se bosta ti številki le še povečevali, saj bo CER ustanovil nov center tudi v Zagrebu, v Sloveniji pa naj bi se mu kmalu pridružila tudi Gorenje in MIK Celje.
