Po torkovi predstavitvi predloga proračunov za leti 2014 in 2015 v državnem zboru so se ministri in koalicijski poslanci zaprli v tamkajšnjo vladno sobo in rodilo se je kar nekaj novih zamisli, povezanih s predlogom zakona o davku na nepremičnine. Ministrstvo za finance (MF) je želelo zakon danes spraviti skozi vlado, državni zbor pa naj bi ga obravnaval po nujnem postopku. A se najverjetneje ne bo zgodilo ne prvo ne drugo. Premierka Alenka Bratušek je po naših informacijah finančnikom tudi naložila, naj pripravijo 40 izračunov davka za različne kategorije nepremičnin, saj naj bi bila davčna bremena po Sloveniji zelo različna.
Davčne stopnje za kmetijstvo še niso dokončne
Na torkovi vladni seji odbora za gospodarstvo so sprejeli sklep, naj vlada na današnji seji sicer opravi razpravo o predlogu nepremičninskega zakona, a le s tem namenom, da posamezna ministrstva povedo, kje imajo največje težave s trenutno vsebino zakona, odločanja o tem dokumentu pa danes ne bo, nam je potrdil predsednik vladnega odbora za gospodarstvo Dejan Židan. Pojasnil je, da nepremičninski zakon še vedno ni usklajen z vsemi ministrstvi, tudi ne z ministrstvom za kmetijstvo in okolje (MKO), ki ga sam vodi. Pogajanja z nevladnimi organizacijami o zakonu se bodo nadaljevala, vsaj še teden dni naj bi potekalo tudi medresorsko usklajevanje, kar pomeni, da vlada tega dokumenta prej kot prihodnji četrtek ne bo sprejela.
Pri katerih kategorijah kmetijskih nepremičnin zakon ni usklajen z MKO, nam Židan ni želel razkriti. Neuradno smo izvedeli, da je med drugim še vedno odprta obdavčitev objektov, namenjenih kmetovanju (silosov, hlevov, kozolcev). Trenutno predlagana davčna stopnja za te objekte je 0,30 odstotka, obstaja pa možnost, da jo bo vlada še nekoliko znižala. Spremembe se lahko zgodijo tudi pri davčni kapici, po kateri bi v letu 2014 najvišji davek na hektar kmetijskega zemljišča znašal 25 in na hektar gozda 10 evrov. Kmetje zahtevajo, da je ta meja nižja in da bi davčna kapica ostala v veljavi tudi po letu 2014. Glede na to, da kmečke organizacije že več mesecev grozijo s traktorskimi protesti, se utegne zgoditi, da jim bo vlada dodatno popustila in si s tem zaprla vsaj eno fronto.
»Čaka nas plinska celica«
Nekatere koalicijske stranke zagovarjajo, da bi državni zbor tako pomemben zakon, kot je obdavčitev nepremičnin, obravnaval po rednem postopku, ne po nujnem, kar je predlagalo ministrstvo za finance. To bi hkrati pomenilo, da ga poslanci ne bodo sprejemali v proračunskem svežnju, četudi so prihodki od tega zakona (samo v državnem proračunu predvidoma 205 milijonov evrov na leto) že predvideni v predlogu proračuna za leto 2014, ki je v postopku sprejemanja v državnem zboru. V vladi po naših informacijah tudi razmišljajo, da bi omogočili še javno razpravo o nepremičninskem davku. Židan meni, da imajo tudi občine pravico povedati, kaj si mislijo o zakonu. Mnenja občin o obdavčitvi nepremičnin pa so zelo različna. V zadnji različici predloga zakona je predvideno triletno prehodno obdobje, v katerem bo posamezna občina dobila le toliko nepremičninskega davka, kot je v letu 2012 zbrala denarja od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Tistim, ki so svojim občanom zaračunavale visoka nadomestila, takšna rešitev ustreza, drugim pa ne. Še zlasti ne občinam, ki nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč niso pobirale, davek na nepremičnine pa bodo njihovi občani morali plačevati, vendar občina od tega prva tri leta ne bo dobila niti centa.
V koaliciji se zavedajo, da iz zgodbe z nepremičninskim davkom v nobenem primeru ne bodo prišli živi, saj so ga nameravale uvesti že vlade pred sedanjo, a so si premislile in od tega nepriljubljenega projekta odstopile. »A če tega zakona ne spravimo skupaj, bomo pred plinsko celico. Vprašanje je samo, kdo nas bo potisnil vanjo – slovenski finančni minister ali Evropa,« nam je dejal eden od koalicijskih poslancev.
