Na dve milijardi evrov so v Srbiji ocenili vrednost delnic beograjske Jugobanke v času privatizacije Zagrebške banke 29. decembra 1989, navaja reški časnik. Jugobanka pa je bila med ustanoviteljicami Zagrebške banke leta 1977.
Srbija: dokument, s katerim smo se odpovedali delnicam, ne obstaja
Časnik dodaja, da se je Srbija med dopisovanjem s hrvaškim pravosodjem junija 2008 odpovedala pravici do delnic v Zagrebški banki, ker naj bi ugotovili, da ni dokumenta, ki bi potrdil lastniški delež Jugobanke nad delnicami Zagrebške banke. Medtem je srbsko pravosodje zanikalo trditve, da obstaja dokument, s katerim se je Srbija odpovedala delnicam.
So pa potrdili, da so od hrvaške strani zahtevali razveljavitev zasebne tožbe nekega hrvaškega državljana, ki je bila vložena na zagrebškem sodišču zaradi ugotavljanja lastniškega deleža v Zagrebški banki.
Obtožbo je vložil Pašk Kačinari iz Zagreba, ki trdi, da je osebno našel delnice republike Srbije v Zagrebški banki ter da zaradi tega zahteva izplačilo nagrade v vrednosti desetih odstotkov od 2,1 milijardi evrov, kolikor so vredne delnice, je sporočilo za javnost srbskega pravosodja povzela srbska tiskovna agencija Tanjug.
»Pavšalne ocene brez dokazov«
Zagrebški zlatar Kačinari je tudi od hrvaške države zahteval deset odstotkov od vrednosti deleža države, ki naj bi ga »osebno« odkril v Zagrebški banki. Pred tem je poskusil od Zagrebške banke dobiti 330 milijonov kun (44 milijonov evrov), koliko naj bi bile vredne njegovih 233 delnic, ki naj bi jih kupil leta 1990.
Kot dodaja Tanjug, srbsko pravosodje meni, da gre za specifični spor, v katerem Kačinari trdi, da je Srbija naslednica Jugobanke in ima pravico do delnic v Zagrebški banki, kar so »pavšalne ocene brez kakršnih koli dokazov«. V Beogradu so prepričani, da nikakor ne gre za spor, v katerem je možno ugotoviti lastništvo Jugobanke v Zagrebški banki, niti ne nameravajo izplačati Kačinariju izplačati nagrade na podlagi »fiktivnega zneska«.
Ne na računih Narodne banke, ampak v tujini
Novi list navaja, da bo srbska vlada danes obravnavala dokumente, ki so povezani z morebitnim deležem Jugobanke v Zagrebški banki. Na srečanje v Beograd naj bi povabili tudi protislovnega hrvaškega novinarja Domagoja Margetića, ki se več let ukvarja s primerom.
Margetić med drugim trdi da, »denar, ki ga Hrvaška v nasledstvenem postopku zahteva od Srbije v imenu deviznih prihrankov svojih državljanov, nikoli ni bil na računih Narodne banke Jugoslavije v Beogradu, kot to zatrjujejo v Zagrebški banki, temveč na skrbno nadzorovanim računom v približno desetih bankah v tujini«, je še poročal Novi list.
