Podjetje Mabra Inženiring, ki je zgradilo stanovanjsko-poslovni kompleks Dunajski kristali, ima račun blokiran že več kot 800 dni, o njegovem nadaljnjem obstoju pa dvomi tudi revizor letnega poročila za leto 2012.
Pooblaščena revizorka Renata Flis iz družbe Revidera je v mnenju zapisala, da Mabra Inženiring ne more več poravnavati tekočih finančnih in poslovnih obveznosti. »Družba je imela na zadnji dan lanskega leta 46,1 milijona evrov obveznosti iz naslova financiranja in poslovanja. Opozarjamo tudi na plačilno nesposobnost družbe. Zaradi navedenega obstaja dvom o njeni sposobnosti, da nadaljuje poslovanje kot delujoče podjetje,« je zapisala Flisova.
Družbo Mabra Inženiring, ki je imela lani 2,4 milijona evrov kapitala, ob 21 milijonih evrov prihodkov pa je ustvarila približno 27.000 evrov izgube, ohranjajo pri življenju le še Nova KBM, ki je do nje skupaj s Poštno banko Slovenije (PBS) izpostavljena še za okoli 27 milijonov evrov, in podizvajalci, združeni v podjetju D-Kristali, ki bi v primeru njenega dokončnega stečaja zelo verjetno ostali brez poplačila. Upniki družbe upajo, da bo tej uspelo prodati preostanek stanovanj in prostorov v Dunajskih kristalih. Direktorica Mabre Nevenka Zekić je včeraj pojasnila, da je družbi brez zniževanja cene uspelo prodati dobri dve tretjini vseh stanovanj in do 15 odstotkov poslovnih prostorov. »Že dve leti se bojujemo, da ne bi šli v stečaj. Že zdaj pa je jasno, da bodo lastniki Mabre (gre za liechtensteinsko družbo David Construction Company, katere solastnik je tudi lastnik modne agencije Bronz Joseph Rain, op. a.) ostali brez svojih sredstev,« je poudarila Zekićeva.
Pri tem je zanikala, da se Mabra z ministrstvom za zdravje ponovno dogovarja o selitvi prostorov Inštituta za varovanje zdravje (IVZ) v objekte ob severni obvoznici. »To ne drži. Državo tožimo za 2,6 milijona evrov pogodbene kazni, zdaj pa se dogovarjamo o mediaciji,« je dejala Zekićeva. Spomnimo, da bi morala Mabra Inženiring po prvotnem dogovoru z ministrstvom za zdravje, ki ga je leta 2009 vodil Borut Miklavčič, del Dunajskih kristalov z IVZ zamenjati za elitno stavbo na Prešernovem trgu v središču Ljubljane, a je ta posel pozneje po Miklavčičevem odhodu padel v vodo. To pa je povzročilo veliko luknjo v finančni konstrukciji projekta, ki ga je NKBM financirala s 30-milijonskim kratkoročnim posojilom.
