Razmere so tokrat nedvomno še mnogo bolj zaostrene kot v preteklih mandatih. Kriza zahteva ostre varčevalne ukrepe, na proračunskih številkah »visi« Bruselj, že tako omajana premierkina avtoriteta je v luči bližajočega se kongresa Pozitivne Slovenije še bolj na udaru, strankarske želje po ugajanju volilcem pa zaradi nevarnosti padca vlade in možnosti predčasnih volitev še dodatno okrepljene. Zato ni presenetljivo, da iz krogov blizu Alenke Bratušek prihajajo namigi o vezanju zaupnice na sprejem proračuna.
Odločitev za tak korak pravzaprav ne bi bila presenečenje. Premierka je ob oblikovanju vlade napovedala preverjanje podpore v parlamentu v letu dni po nastopu mandata, proračun pa je projekt, na katerega je nedvomno bolj primerno vezati zaupnico kot pa na novinarsko peticijo, kar je kot osrednjo točko ob preverjanju podpore v parlamentu pred slabimi šestimi leti navajal takratni premier Janez Janša. Predvsem pa lahko razmišljanje o vezavi zaupnice na sprejem proračuna Bratuškovi služi kot dodaten pritisk na koalicijske partnerje, da v luči ohranjanja vlade (in svojih položajev) pri finančnih pogojevanjih nekoliko popustijo. Čeprav bi nedvomno že sam padec proračuna resno ogrozil nadaljnji obstoj koalicije in vlade pod vodstvom še dodatno oslabljene Alenke Bratušek.
Bo pa morala Bratuškova, če bo hotela okrepiti svoj položaj v koalicijskih dogovarjanjih, najprej končati zgodbo v svoji stranki. V Pozitivni Sloveniji se v zadnjih dneh pojavljajo vse močnejša prigovarjanja, naj ne glede na odločitev, ki jo bo sprejel Zoran Janković, kandidira za predsednico stranke in naj kandidaturo napove čim prej. Če se bivši prvak PS ne bo podal v predsedniško tekmo, je njena zmaga že zagotovljena. Če se bo za kandidaturo odločil, pa bo njun spopad na odprtem odru sicer nedvomno še zaostril napetost v stranki in poglobil njeno razklanost, bi pa bila politična moč Bratuškove v primeru takšne zmage večja. Prav tako pa bi se v večji meri znebila nadaljnjih pritiskov bivšega predsednika PS, kot če se ta v tekmo za prvega moža stranke ne bo podal. Bratuškova bi torej končno res lahko prevzela vajeti vlade v svoje roke. In si morda tudi laže privoščila kakšno nujno zamenjavo v ministrski ekipi.
Dejstvo je namreč, da je v sedanji vladi vrsta ministrov, ki svojih nalog ne opravljajo uspešno, česar se Bratuškova zaveda. A je rekonstrukcija vlade v tem trenutku (tudi) zaradi premierkine šibkosti neizvedljiva. Navsezadnje so odstavljanja oziroma menjave ministrov točka, ki je v preteklosti tudi že sprožala glasne grožnje o odhodu iz koalicije. In na kateri so stranke vladne vrste tudi že zares zapuščale.
