Nasledstveni sporazum določa, da pogajanja Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije in Makedonije o prenesenih deviznih vlogah potekajo pod pokroviteljstvom oziroma okriljem BIS. Vendar je slednja včeraj za STA sporočila, da »nima več nobene nadaljnje vloge v povezavi s temi pogajanji po določilih sporazuma o nasledstvu«. Lahko pa ponudi prostore za neposredna pogajanja med petimi državami.
Manj možnosti za soglasje guvernerjev centralnih bank
Hrvaška, ki ji takšna pogajanja ne dišijo, že dlje časa vztraja, da se je BIS razglasila za nepristojno, tudi v zadnjem pismu, ki je prišlo na dan ta teden. Dikcija stališča banke v Baslu, ki sicer trdi, da je to že povedala vsem petim naslednicam, gre v prid hrvaški trditvi. Uradni Zagreb želi problem rešiti dvostransko, a so lanski in letošnji poskusi finančnih strokovnjakov obeh držav ostali brez končnega rezultata.
Slovenija na drugi strani želi pogajanja pod okriljem BIS, kar izrecno določa nasledstveni sporazum. Dvostransko reševanje je sicer mogoče, vendar po ocenah slovenskih poznavalcev končne rešitve ne bo, vse dokler se pod njo ne bo podpisalo vseh pet naslednic. Če bi se vseh pet guvernerjev centralnih bank strinjalo s pogajanji in bi odšli v baselsko banko, težav ne bi bilo. Vendar je zdaj, po zadnjem stališču BIS, ki niti ni drugačno od tistega iz leta 2010, to še manj verjetno.
Sporen čas mirovanja
Politično bi bilo verjetno problem mogoče rešiti tudi dvostransko. A čas teče in bo prinesel nove zaplete. Hrvaška namreč ocenjuje, da sta na voljo dve leti. Po tem času naj bi zaradi hrvaških zakonov pred tamkajšnjimi sodišči spet lahko stekle tožbe proti LB in NLB zaradi prenesenih deviznih vlog, ki morajo biti v stanju mirovanja po memorandumu, ki sta ga državi podpisali letos marca in s tem odprli pot slovenski ratifikaciji hrvaške pogodbe z EU. Slovenija nasprotno ocenjuje, da morajo ostati v stanju mirovanja vse do končne rešitve in naj bi imela pri roki tudi ukrepe, da morebitne razsodbe hrvaških sodišč ne bi veljale.
V sporu gre za 272 milijonov evrov. Toliko je sredstev, s katerimi je Hrvaška poplačala dve tretjini nekdanjih varčevalcev LB Zagreb, vsoto prenesla v javni dolg (gre torej za prenesene devizne vloge), nato pa pooblastila dve hrvaški banki, da na sodiščih ta denar terjata od LB in NLB. Preostala tretjina varčevalcev LB Zagreb se ni odločila za možnost takšnega poplačila in denar ločeno terja na domačih in tujih sodiščih. Slovenija trdi, da tožbe hrvaških bank za prenesene devizne vloge ne držijo vode, ker način reševanja tega vprašanja določa nasledstveni sporazum, ki je mednarodna pogodba. ba
