Filatelija Četrtek, 29. avgusta 2013 / št. 33 / piše: Janko Štampfl

Pahorjevih 100 let

Stotega rojstnega dne Borisa Pahorja Pošta Slovenije ni počastila z izidom priložnostne znamke. Ni znano, ali predlog za znamko ni bil pravočasen ali je morda vzrok kje drugje. Neki drugi slovenski stoletnik je, denimo, dobil kar štiri (!) »svoje« priložnostne znamke... So pa prve dni avgusta v Tržaški knjigarni na pobudo Slovenskega filatelističnega kluba iz Trsta predstavili spominski znamki in priložnostno kuverto v počastitev Pahorjevega visokega jubileja. Fotografiji za znamki je izbral pisatelj sam, pri nastajanju precej okorne, povsem ljubiteljsko oblikovane spominske kuverte in znamk je sodelovalo več posameznikov in seveda člani omenjenega filatelističnega kluba. Prikazani znamki sta bili z dnevnim žigom žigosani v ponedeljek na pošti Dutovlje, kjer je imel Pahor v gostilni pri Marički svojo sobo, v kateri je sredi kraške gmajne mnoga leta v samoti pisal svoje knjige.

Tretji sklop v Švici

Tako kot v Sloveniji tudi v Švici priložnostne znamke izhajajo v sklopih. Za prihodnji četrtek je napovedan izid trinajstih priložnostnih znamk (v predprodaji so na voljo od danes, zainteresirane filateliste, kupce svojih znamk, so z obširno brošuro, ki izhaja v več jezikih, o tem obvestili že pred več kot mesecem dni – in ne šele tik pred izidom, kakor se to dogaja pri nas). Švicarske znamke še vedno sodijo med priljubljenejše na svetu, čeprav že kakšno desetletje nekateri zbiralci negodujejo nad »preveč« modernimi izvedbami, ilustracijami in oblikovanjem.

Pod naslovom Naredimo Švico še lepšo bo izšel sotiskan triptih, na znamkah katerega predstavljajo vračanje obrežij potokov, rek in jezer v njihovo prvotno stanje, s čimer naj bi ustvarili dragocene habitate rastlinskih in živalskih vrst. Nekdaj je takratna brezobzirna miselnost zahtevala, da se iz voda izvleče kar največ energije, da se reke in potoke utesni v betonska korita. Na srečo so prevladala sodobna spoznanja, da so le neokrnjeni vodotoki in jezera tista, ki bodo ne samo privlačna za rekreacijo, temveč tudi boljša zaščita pred poplavami. Več projektov vračanja v prvotno stanje so že uresničili in bodo nadaljevali, za kar je švicarski parlament namenil znatna sredstva. Ugotavljajo, da visoke plače niso edini razlog, da so državljani v Švici srečni! Znamke so izšle v polah s po 15 primerki, triptih v petih vrstah.

Na treh znamkah so lani predstavili tri mesta, Zürich, Basel in Ženevo, letos so na vrsti Lausanne, Bern in Winterthur. Izmed 64 študentov grafičnega oblikovanja različnih starosti so izbrali tri študentke, ki so omenjene kraje predstavile na znamkah povsem po svoje. Lorena Falivene je predstavila v breg zgrajene hiše Lausanne, Eveline Maio Bern in njegovega heraldičnega medveda (legenda o pobijanju medvedov, kar naj bi storil ustanovitelj mesta, vojvoda Berchtold V. iz Zähringena, je menda zgolj legenda), in to s kančkom humorja, saj je prikazan na ingverjevem medenjaku, Selina Locher je Winterthur prikazala kot nenehno spreminjajoče se mesto... Znamke so v nizozemski tiskarni Joh. Enschede stiskali v ofsetu, in sicer v polah s po 20 primerki.

Zlatnik za 20 frankov, »Goldvreneli«, je verjetno najbolj znan švicarski kovanec, ob rojstvu ga dobijo mnogi otroci, priljubljen je tudi med zbiralci in seveda tudi kot naložbeno zlato. Med letoma 1897 in 1949, ko so jih nehali kovati, so skovali 58,600.000 primerkov. Med letoma 1911 in 1922 so kovali tudi kovance za 10 frankov, leta 1925 celo take z nominalo 100 frankov. Mlado žensko s spletenimi kitami in gorami v ozadju je kot alegorično Helvetio, kasneje poimenovano Vreneli (pomanjševalnica za Vereno, kar je švicarsko tradicionalno žensko ime), oblikoval Fritz Ulisse Landry (1842–1927), kipar in oblikovalec iz Neuchâtela. Zlatnik je prikazan na bloku, in sicer na krožno perforirani znamki nominale 6 frankov. Kakor se za zlatnik spodobi, je natisnjen v termotisku z zlate folije. Redni abonenti ga bodo v posebnem ovitku dobili kot darilo, vsi drugi se bodo morali zadovoljiti s preostalimi izdelki, ki pa na poštah ne bodo naprodaj, naročite jih lahko le na www.swisspost.ch/philashop.

Serija štirih znamk, tiskanih na samolepilnem papirju, prikazuje mladičke domačih živali, ki se jih menda povsem narobe držijo nekateri stereotipi o praznoglavosti kokoši, neumnosti krav, vodljivosti ovc in umazanosti prašičev. Prisrčni mladički na znamkah so delo oblikovalke Judith Brennwald, isti motivi, le brez oznak, so na voljo tudi na razglednicah. Ravno tako na samolepilnem papirju, tudi v zvežčku, bosta izšla dva motiva Smrkcev, ki jih je leta 1958 izumil risar stripov Pierr Culliford - Peyo (1928–1992).