Pritožba, ki jo je Tomaž F. Lovše prejšnji teden neuspešno vložil zoper sklep sodišča o odreditvi pripora, bi lahko lastnika Diners Cluba Slovenija stala tudi statusa davčnega nerezidenta.
V njej je namreč Lovše pri pojasnilih glede stalnega prebivališča obrnil ploščo. Še junija smo v Dnevniku razkrili, da sodni register pri Lovšetu beleži naslov bivališča v Zagrebu. Takrat je Lovše zatrjeval, da ima v Sloveniji le začasen naslov. Pri tem je zanikal, da bi zamenjal naslov stalnega prebivališča, ki ga je imel na enem od naslovov v Monaku. Toda pred dnevi je v pritožbi sodišču Lovše poudaril, da stalnega prebivališča v tujini nima več od – aprila. V istem dokumentu je zapisal, da zdaj »dejansko prebiva« v stanovanju v Zupančičevi jami v Ljubljani, ki je od leta 2008 uradno v lasti njegove soproge, in da v tujini nima prijavljenih začasnih bivališč. Obenem je priznal, da je tesno vpet v družbeno življenje v Sloveniji in da ga nanjo veže tudi poslovna dejavnost. To je podkrepil s podatkom, da je lastnik podjetja T. F. Lovše, ki se sicer ukvarja s podjetniškim svetovanjem in oddajanjem plovil.
Lovšetov davčni status na trhlih temeljih
Da je Lovše v pritožbi na veliko poudarjal svoje povezave s Slovenijo, ni presenečenje. Sodišču je ki je v sklepu o odreditvi pripora poudarilo, da ima Lovše v slovenskem potnem listu naveden monaški naslov in da ima v tujini za več milijonov evrov premoženja, je namreč želel dokazati, da ni begosumen. To je svojo oceno utemeljilo s podatkom, da ima Lovše v slovenskem potnem listu naveden monaški naslov in da ima v tujini za več milijonov evrov premoženja. A Lovšetu bi se lahko argumenti iz pritožbe lahko vrnili kot bumerang, če bo Durs ob naslednji odmeri davka ponovno preverjal davčni status. Razlog: Lovše, nekoč eden najbogatejših Slovencev, je že več let davčni nerezident, zaradi česar mu v naši državi ni bilo treba plačevati dohodnine od dohodkov, ustvarjenih v tujini. To mu je uspelo, ker je Durs prepričal, da v Sloveniji na leto ne preživi več kot 183 dni, stalno prebivališče pa je prijavil v Monaku.
A oboje očitno ne drži več. Ravno nasprotno, Lovše je tako v pritožbi celo zapisal, da se ima »namen ustaliti v Sloveniji«, kjer naj bi s soprogo kupila še eno stanovanje. »Da je Slovenija njegova baza, iz katere odhaja in v katero se vrača, izhaja tudi iz predloženih letalskih vozovnic, saj Lovše poti vedno začenja v Ljubljani in se sem tudi vrne,« piše v pritožbi. Iz te torej skoraj nedvoumno izhaja, da Lovše po novem ne izpolnjuje več pogojev za status davčnega nerezidenta po vsaj treh kriterijih. To so »običajno prebivališče«, kot Durs imenuje lokacijo stalnega doma zavezanca in njegove družine, »središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji« ter navzočnost v Sloveniji, v kateri zavezanec kot nerezident na leto ne sme preživeti več kot 183 dni.
Lovše je tako v pritožbi poudaril, da v Sloveniji živi tudi njegova družina skupaj z obema otrokoma, ki obiskujeta vrtec v Ljubljani. Poudaril je, da je njegova soproga vpisana na magistrski študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Če gre verjeti Lovšetu, je po novem očitno precej manj časa tudi v tujini. To, da je julija skoraj mesec dni preživel v ZDA, kjer ima na zahodni obali Floride v lasti tudi vilo, je v pritožbi utemeljil s pojasnilom, da je šel tja »reševat položaj« po odvzemu licence Diners Clubu Slovenija. Spomnimo, še decembra 2011 je Lovše zatrjeval, da je »v Sloveniji skoraj izključno zaradi obveznosti, povezanih s smučarsko zvezo, kar mi vzame dva dni na mesec«. »Ostalo uredim po elektronski pošti,« je razlagal Lovše. Podatka o tem, ali je Lovše davčnemu organu morda kar sam naznanil spremembo statusa, na Dursu ni mogoče dobiti zaradi varovanja davčne tajnosti.
Nova vprašanja o delu Dursa
Tako vse kaže, da je Lovše v želji, da se izogne priporu, žrtvoval tudi status davčnega rezidenta. A njegove navedbe iz pritožbe bi morda lahko odprle tudi nova vprašanja o delu Dursa. Vsaj na prvi pogled ni jasno, kako je Lovšetu še pred dvema letoma uspelo upravičiti status davčnega nerezidenta. Takrat je namreč še upravljal Diners, vodil smučarsko zvezo, predsedoval Ameriški gospodarski zbornici, občasno svetoval finančnemu ministrstvu in lobiral za prodajo Mercatorja. Pri tem gre sklepati, da je večji del teh aktivnosti fizično moral opravljati v Sloveniji, s katero je bila v zadnjih letih tesno povezana tudi družina. Kot je celo v pritožbi razkril Lovše, je tako njegova soproga v letih 2010 in 2011 na fakulteti v Ljubljani opravljala izpite.
Na vprašanje, kako preverjajo osebe s statusom davčnega nerezidenta po tem, ko jim enkrat že odobrijo ta status, so nam na Dursu včeraj odgovorili, da to počnejo ob vsaki odmeri davka. Koliko oseb na Dursu se sploh ukvarja s preverjanjem statusa nerezidentov na terenu? »S tem se posredno ukvarjajo vsi uslužbenci, ki sodelujejo v postopku odmere. Niso pa za to predvideni posebni uslužbenci, ki bi se ukvarjali samo s tem področjem,« pojasnjujejo na Dursu. Glede zakonskih možnosti, ki jih imajo za izterjavo neplačanih davkov od nerezidentov, za katere so ugotovili, da so kršili zakon o dohodnini, pa so na Dursu poudarili, da pri davčni izvršbi ni pomembno, ali je zavezanec trenutno rezident ali ne.
