»Seveda se bo Mirna z obvoznico močno razbremenila prometa skozi središče kraja in čez kamniti most, ki je tudi zaščiten kot kulturni spomenik. Toda ne gre zgolj za Mirno, gre za gospodarski razvoj kraja, saj bo z obvoznico bistveno olajšan dostop do industrijske cone, in tudi za večjo pretočnost prometa celotne Mirnske doline in sevniškega bazena proti Ljubljani,« pravi Skerbiš.
Direkcija RS za ceste je oktobra 2008 recenzirala leto prej narejeno študijo variant obvoznice Mirna, s postopkom priprave OPPN pa je občina pričela na podlagi dogovora z direkcijo decembra 2011. Ker del trase obvoznice poteka tudi po zemljiščih občine Šentrupert, mora tudi ta sprejeti OPPN. Če ne bo večjih zapletov, bi lahko dokument po besedah Štefana Velečiča z oddelka za okolje in prostor na mirnski občini, sprejeli na občinskih svetih obeh občin spomladi naslednje leto.
Kdaj lahko Mirnčani pričakujejo začetek gradnje, pa si ne Skerbiš ne Velečič ne upata napovedati, saj gre za dvomilijonsko državno naložbo, le manjši del (pločnik in javno razsvetljavo) bo financirala občina. Kot dodaja Skerbiš, je največ odvisno od državnega srednjeročnega ali celo dolgoročnega načrta naložb, pa tudi od tega, kako uspešni bodo župani Mirnske doline ter sevniškega konca pri prepričevanju pristojnih o nujnosti omenjene prometnice.
Po državni cesti med Trebnjem in Sevnico čez center Mirne povprečno pelje več kot 5000 vozil dnevno, od tega 2000 tovornjakov. Trasa obvoznice, dolga 1800 metrov, ki bo potekala ob železnici, mimo Tomplasta, Kolinske in za čistilno napravo, je bila načrtovana že pred več kot 30 leti in se v vsem tem času ni spreminjala. »Tako občini Mirna in Šentrupert le povzemata tisto, kar je že definirano in je Direkcija RS za ceste tudi potrdila kot najugodnješo varianto,« dodaja Velečič. Trasa poteka večinoma po občinskih zemljiščih, le nekaj zemljišč bo treba odkupiti, pri čemer pa Skerbiš večjih težav ne pričakuje. ds
