Ljubljanski farmacevt Lek ostaja kura, ki svojemu lastniku nosi zlata jajca. Potem ko je lani posloval najbolje po letu 2008, bo temu primerno Novartisu izplačal bogate dividende. Enako kot lani bodo Švicarji, ki se soočajo s potekom veljavnosti vrste patentov, dobil 70 milijonov evrov bruto.
S tem se bo znesek, ki ga je Novartis potegnil iz Leka po 850 milijonov evrov vrednem prevzemu leta 2003, povzpel na več kot 900 milijonov evrov. Večino denarja mu je Lek nakazoval v obliki dividend, ki so bile najvišje v letih od 2006 do 2008. Dodatnih 200 milijonov evrov si je Novartis izplačal leta 2011, in sicer iz rezerv družbe. Kot je znano, mu je Lek tudi na veliko posojal, leta 2010 kar 77 milijonov evrov. Vendarle so bila ta posojila do danes odplačana, a se je na drugi strani močno povečala višina Lekovih zalog. Še leta 2010 jih je imel namreč za sto milijonov evrov, konec lanskega leta pa že za 150 milijonov evrov.
Po drugi strani je v desetih letih pod okriljem Novartisa vložil za Slovenijo nepredstavljivih 1,3 milijarde evrov v raziskave in razvoj, povečanje proizvodnih kapacitet in posodobitev proizvodnje. Med drugim so zrasli kontrolni center v Ljubljani, razvojni center in dva nova proizvodna obrata biofarmacevtike v Mengšu ter nov pakirni center v Lendavi. Na voljo so tudi že nekateri podatki o poslovanju sedme največje družbe v državi. Čiste prihodke od prodaje je zvišala za skoraj šest odstotkov, na 663 milijonov evrov. Vseeno je bil dvig stroškov precej višji, tako da je denarni tok iz poslovanja (EBITDA) družbe padel za tri odstotke, na dobrih 117 milijonov evrov, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa za približno 11 odstotkov, na 71 milijonov evrov. Toda to Leku ni preprečilo, da je lansko leto končal z enim najvišjih dobičkov v zadnjih letih. Zvišal se je s 74 na 76 milijonov evrov, kar je izključno posledica plačila nižjega davka na dobiček. Po zadnjih podatkih je v Leku zaposlenih okoli 2850 ljudi.
Medtem ko se Lek pod okriljem Novartisa po povprečni mesečni plači in dodani vrednosti na zaposlenega uvršča v sam vrh slovenskega gospodarstva, se je v zadnjih nekaj letih krepko spremenila struktura financiranja družbe. Namesto 81-odstotnega deleža kapitala v vseh obveznostih do virov sredstev je ta zaradi že omenjenega izplačila rezerv upadel na manj kot 60 odstotkov.tm
