Ministrstvo za delo je v izhodišču predloga novele zakona o urejanju trga dela predlagalo znižanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, znižanje koncesijske dajatve za začasna in občasna dela s 25 na tri odstotke ter ukinitev mirovanja denarnega nadomestila za čas javnih del, je za STA dejal Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Po pogajanjih je ministrstvo do določene mere popustilo in denarno nadomestilo je ostalo neznižano, je povedal. "Že zdajšnja raven pomeni znižan znesek, saj je vanj posegel varčevalni zakon," je spomnil.
Igor Knez iz pravne službe gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je za STA ocenil, da so glede višine nadomestila za brezposelnost in dajatev na začasna in občasna dela dosegli dober kompromis.
Kot pravi, so se zavzemali za to, da se sledi dogovoru, ki so ga delodajalci in sindikati dosegli v okviru pogajanj o reformi trga dela. Tako se bo na začasna in občasna dela plačalo dajatev v višini 25 odstotkov, ki bo namenjena štipendiranju, ter prispevek v višini 8,85 odstotka na podlagi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne pa tudi še 25-odstotnega posebnega davka, kot je bilo sprva predlagano. Drugi del dogovora iz reforme trga dela se o njegovih besedah nanaša na nadomestila za brezposelnost, ki tako ostajajo nespremenjena.
Pri zaposlitvi mlajših od 30 let oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje
Ohranitev dajatve, namenjene štipendiranju, pri 25 odstotkih (in ne njeno znižanje na tri odstotke) je po Lukičevih besedah rezultat dogovora med sindikati in ministrstvom. "To je pomembno, ker gre ta dajatev v proračunski sklad, ki je namenjen štipendiranju. Predlagani delež v višini treh odstotkov je bil popolnoma nesprejemljiv," je poudaril.
Predvideno spremembo pri javnih delih, v katera se bodo po novem lahko vključili le dolgotrajno brezposelni, na GZS pozdravljajo, predvsem z vidika nadaljnje aktivacije teh brezposelnih, pravi Knez. Že v pogajanjih o reformi trga dela so se zavzemali za to, da se čim več brezposelnih aktivira, saj tako ohranjajo socialni stik kot stik z delodajalci in dogajanjem na trgu dela.
Lukič kot pomembno ocenjuje, da se z dopolnilom odbora DZ v predlog vrača mirovanje denarnega nadomestila za čas javnih del. Grenak priokus pa pušča določilo, dodaja Lukič, da je mirovanje odmerjeno le v polovici, in ne v celoti trajanja vključenosti v javna dela. "Prejemniku denarnega nadomestila se bo v primeru, če bo v javna dela vključen 12 mesecev, šest mesecev štelo, kakor da bi dobival nadomestilo," je pojasnil.
Delavcu bodo poleg tega pripadale še pravice iz vključitve v javna dela, pravi Lukič. "Javna dela so namreč oblika delovnega razmerja, torej oblika, iz katere izhaja tudi sama pravica do denarnega nadomestila," je pojasnil.
Socialni partnerji so se v četrtek dogovorili tudi glede predloga zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva.
Predlog predvideva, da bodo delodajalci, ki bodo za nedoločen čas zaposlili mlajšega od 30 let, oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Ta interventni ukrep je začasne narave in naj bi se nanašal na čas od 1. novembra letos do konca leta 2014.
GZS pozdravlja spodbudo za zaposlovanje mladih
Pri teh določilih so svobodni sindikati vztrajali pri vnosu določenih varovalk, da ne bi prihajalo do zlorab. V skladu z varovalkami, ki jih vključuje v četrtek potrjeno dopolnilo odbora, bo do spodbude upravičen tisti delodajalec, ki zadnje tri mesece pred zaposlitvijo mlajšega delavca ni začel postopka za odpoved pogodbe o zaposlitvi oz. ni odpovedal pogodbe delavcem iz poslovnih razlogov.
Delodajalec pred zaposlitvijo mlajšega delavca tudi ne bo smel imeti blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni. V zadnjih šestih mesecih pred zaposlitvijo mlajšega delavca pa bo moral redno izplačevati plače in plačevati prispevke.
Na GZS pozdravljajo načrtovano spodbujanje zaposlovanja mladih. "To je ena izmed zelo pozitivnih potez tako z vidika gospodarstva kot zniževanja brezposelnosti," pravi Knez. Ocenjuje, da je velika verjetnost, da te zaposlitve ne bodo trajale le dve leti, ampak se bodo prelevile v stalne zaposlitve.
Predlog zakona tudi omejuje najvišje izplačilo porodniškega nadomestila, tako da ne more biti višje od dvakratnika povprečne mesečne plače. Po oceni ministrstva za delo bo določba zajela približno 100 žensk.
Glede omejitve pri porodniškem nadomestilu Knez meni, da stvari niso črno-bele. Po eni strani je to eden milejših ukrepov z vidika socialnega varstva, saj omejitev ni tako nizka, da bi kakorkoli ogrozila socialo varnost teh porodnic, po drugi strani pa gre verjetno za visoko usposobljene zaposlene, ki že v temelju plačujejo bistveno višje prispevke in več dohodnine, je dejal.
