V Sloveniji banke očitno nimajo posluha niti za financiranje izjemno perspektivnih projektov. Na to kaže primer velenjskega Veplasa, ki se ukvarja s proizvodnjo različnih kompozitov iz plastičnih mas, na leto pa doseže za okoli 10 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov.

Po večletnem sodelovanju z uglednim proizvajalcem v svetu medicinske opreme iz Skandinavije, za katerega izdeluje medicinske kadi, ki se uporabljajo v bolnišnicah in domovih za ostarele, se Veplasu obeta potrojitev naročil. Skandinavci namreč načrtujejo zaprtje dveh obratov v zahodni Evropi. To pomeni, da bi se v prihodnjih petih letih obseg Veplasovih poslov samo na ta račun lahko zvišal za več kot 50 milijonov evrov. Skandinavci so Veplasu za bistveno višji obseg proizvodnje pripravljeni primakniti del potrebnih finančnih sredstev, toda družba bi morala sama zagotoviti od 1 do 1,5 milijona evrov dodatnega obratnega kapitala. Tega pa ji pri slovenskih bankah do zdaj ni uspelo pridobiti.

Po naših informacijah so se v Veplasu sprva obrnili na svojo hišno banko Poštno banko Slovenije, kjer so jim pojasnili, da so pripravljeni pristopiti k financiranju projekta, če ga bo finančno podprla tudi SID banka. V slednji pa odločitve niso sprejeli od aprila. Zakaj ne, v SID banki včeraj niso odgovorili.

Podatki o poslovanju Skupine Veplas še niso javno objavljeni, po neuradnih podatkih pa je družba lani dosegla okoli 10 milijonov evrov prihodkov od prodaje, pri čemer je konsolidirana izguba znašala približno 600.000 evrov. Iz javno objavljenih nerevidiranih izkazov je razvidno, da so se prihodki matičnega podjetja lani za malenkost zvišali in so znašali slabih sedem milijonov evrov. Pri tem je Veplas pridelal 870.000 evrov izgube, ki naj bi bila posledica predvsem razvojnih projektov. V letošnjem letu sicer družba posluje pozitivno. Od vsote vseh sredstev v višini 16,7 milijona evrov je imel Veplas konec lanskega leta 65 odstotkov dolžniškega kapitala. Za komentar smo želeli vprašati predsednika uprave Franca Vedenika, ki je prek podjetja Koga tudi večinski lastnik družbe, vendar je bil nedosegljiv.