"Slovenija je zadovoljna s pogajalskim dosežkom, saj kmetijska politika omogoča stabilnost proizvodnje hrane, bolj sonaravno kmetijstvo - ozelenitev kmetijstva - in dodatno podporo mladim v kmetijstvu," je pojasnil Židan.
Kmetijski ministri so na tridnevnih pogajanjih v Luksemburgu dosegli kompromis o prenovljenem pogajalskem mandatu članic, ki naj bi omogočil dogovor na današnjem trialogu članic, Evropskega parlamenta in Evropske komisije v Bruslju. Ta dogovor morajo nato tako članice kot parlament še ločeno potrditi. Cilj je, da to storijo do poletnih počitnic.
Reforma skupne kmetijske politike je opredeljena v štirih kosih zakonodaje, štirih uredbah, ki se nanašajo na neposredna plačila, enotno ureditev trgov, razvoj podeželja ter horizontalna vprašanja.
Slovenija je v končnici pogajanj opozarjala predvsem na problematiko nedelujočega trga sladkorja in se zavzemala za ukinitev kvot za sladkor konec leta 2015. Ambicija Slovenije, ki se je leta 2006 za obdobje do leta 2015 odrekla kvotam za sladkor in v zameno prejela nadomestila, je namreč zdaj doseči dogovor, ki bi ji omogočil čimprejšnji ponoven zagon proizvodnje sladkorja.
Za Slovenijo sprejemljivo
Na koncu je kljub pritiskom nekaterih članic in Evropskega parlamenta, naj se kvote za sladkor podaljšajo do leta 2020, obveljal kompromis, da se podaljšajo le do leta 2017, kar je za Slovenijo po Židanovih besedah sprejemljivo, saj proizvajalci sladkorja potrebujejo še nekaj časa, da se proizvodno usposobijo.
Za Slovenijo je po ministrovih besedah v tem kontekstu pomembna zlasti zaveza Evropske komisije, da bo z ustreznimi spremljevalnimi ukrepi zagotovila boljše delovanje trga ter s tem tudi normalizacijo cen sladkorja pri nas.
Na sploh je razplet pogajanj po ministrovih ocenah za Slovenijo ugoden, zlasti glede večje prožnosti pri izbiri novega modela neposrednih plačil, ozelenitve ter predlaganih rešitev na področju razvoja podeželja.
Dogovor predvideva obvezno izvajanje sheme za mlade kmete, na podlagi katere bodo ti prejemali poseben dodatek pri neposrednih plačilih. Članice bodo morale tudi omejiti upravičence neposrednih plačil zgolj na aktivne kmete.
Po ministrovih besedah je uporaba negativne liste, ki iz prejemnikov neposrednih plačil med drugim izključuje letališča in igrišča za golf, pomemben prvi korak v smeri, da bodo prejemniki pomoči dejansko tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Poleg tega je za Slovenijo še posebej pomembno, da ne bo treba uvesti enotnih neposrednih plačil na hektar, kar je v izhodišču predlagala komisija. Kompromisni predlog namreč predvideva alternativne možnosti za članice pri izbiri načina poenotenja sedanjih različnih višin neposrednih plačil, ki jih prejemajo posamezni kmeti na podlagi pretekle kmetijske proizvodnje.
Po prehodnem obdobju, ki se bo končalo leta 2019, bodo kmetije upravičene do neposrednih plačil v višini najmanj 60 odstotkov povprečne vrednosti neposrednih plačil na hektar. Ob tem je dogovorjena posebna varovalka za tiste kmetije, ki imajo sedaj nadpovprečno visoka plačila, da v tem procesu ne bodo izgubila več kot 30 odstotkov sedanjih neposrednih plačil.
Več manevrskega prostora
Veliko več manevrskega prostora bodo imele države tudi glede proizvodno vezanih podpor. Te obsegajo širok nabor sektorjev, katerim se lahko dodelijo proizvodno vezana plačila v višini do 13 odstotkov nacionalne ovojnice ter dodatnih dveh odstotkov za beljakovinske rastline.
Ena ključnih novosti reforme je tudi uvedba ukrepov ozelenitve oziroma obveznih okoljskih ukrepov v okviru neposrednih plačil. "Za Slovenijo je pomembno, da končni predlog z upoštevanjem določenih pragov omogoča enostavno in učinkovito izvedbo teh ukrepov na ravni kmetij in hkrati poveča prispevek kmetijstva k varovanju okolja in naravnih virov," je poudaril Židan.
Končni dogovor kmetom omogoča tudi priznanje izvajanja ukrepov ozelenitve v okviru neposrednih plačil, če se odločijo za izvajanje primerljivih kmetijsko okoljskih ukrepov v okviru politike razvoja podeželja ali certificiranih shem.
Predsedujoči zasedanju kmetijskih ministrov, irski minister Simon Coveney je sicer previden in poudarja, da bo odločilen današnji trialog. "V minulih treh dneh so vse tri institucije storile veliko ... Lahko rečemo, da so dosegle načelni dogovor o številnih vprašanjih, a do splošnega političnega dogovora bo še treba prehoditi nekaj poti," je opozoril.
Tudi evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos je opozoril, da so kljub napredku v minulih dneh, ki vzbuja optimizem, da bo politični dogovor mogoče doseči, nekatera vprašanja še odprta.
