Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), slovenska različica slabe banke, naj bi že 28. junija prenesla prvi sveženj slabih terjatev iz največje slovenske banke NLB. »Kot vidite, ni poleg nas nikogar v pisarni, vsi so namreč v NLB, kjer pripravljajo teren za prenos terjatev,« je v prostorih DUTB včeraj dejal Torbjörn Mansson, vršilec dolžnosti izvršnega direktorja, ki je prepričan, da bodo do prenosa terjatev vse prepreke umaknjene. Ob tem je opozoril na zunanje faktorje, na katere DUTB nima vpliva.
Eden takšnih je še neopravljeni zunanji pregled premoženja bank, pri katerem vztrajata evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB). »Glede izvedbe pregleda premoženja bank potekajo usklajevanja z ECB in evropsko komisijo,« so nam pojasnili na ministrstvu za finance in poudarili, da so vsa prizadevanja usmerjena v to, da bo pregled opravljen pred zastavljenim prenosom terjatev. Tudi viri blizu EU trdijo, da potekajo vse aktivnosti v skladu z načrti.
V DUTB so torej prepričani, da bo ob koncu prihodnjega tedna stekel prenos slabih terjatev NLB, ki so bile nekoč skupno vredne okoli dve milijardi evrov, danes pa precej manj. V prvem prenosu bo na DUTB prenesenih 280 terjatev NLB, kar po oceni Manssona še zdaleč ne bo poceni. Samo »prva etapa« v procesu prenosa terjatev bo stala namreč okoli tri milijone evrov, kar je toliko, kot je stala državo ameriška izdaja obveznic, v kateri je zbrala 3,5 milijarde dolarjev. Skupni stroški petletnega poslovanja DUTB naj bi se gibali med 20 in 40 milijoni evrov, v celoti pa jih bodo pokrile banke, zaradi katerih je DUTB sploh nastal, je dejal Mansson. Trenutno delovanje DUTB stane sicer 65.000 evrov na mesec. Redno zaposlenih na DUTB je devet, od tega je sedem članov upravnega odbora, medtem ko pomaga devet zunanjih strokovnjakov pri procesu prenosa terjatev iz NLB. Že čez dva tedna naj bi začele na DUTB pritekati terjatve druge izmed slovenskih bank, čez šest tednov pa še tretje. Zaradi večje količine dela bo DUTB v prihodnje zaposloval od 22 do 38 ljudi, odvisno tudi od tega, ali se bo NLB, NKBM in Abanki Vipi v programu sanacije pridružila še kakšna.
Že zdaj pa je jasno, da bo moral DUTB na razpisu iskati tri izvršne direktorje, saj so Mansson, Aleš Koršič in Boštjan Gjerkeš le vršilci dolžnosti izvršnih direktorjev. Javni razpis bo verjetno objavljen v ponedeljek, pri čemer Mansson pričakuje, da se bosta Gjerkeš in Koršič na razpis prijavila, sam pa se kandidaturi zaradi kredibilnosti razpisa, ki ga sam vodi, odpoveduje. O svoji vlogi v DUTB se bo na drugi strani kmalu opredelil tudi predsednik upravnega odbora Andrej Šircelj, ki kot poslanec ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe ali v tem primeru član upravnega odbora DUTB. Šircelj je dejal, da bo sprejel odločitev v nekaj dneh, o svojih sposobnostih nepolitičnega ravnanja pa sicer ne dvomi.
Tako kot ne dvomi neizvršni direktor Lars Nyberg o sposobnosti DUTB, da bi iz premoženja bank iztisnila kar največ denarja. Po besedah Nyberga bodo zato zadržali premoženje, dokler bo imelo to ekonomski smisel. »Ne bomo brezglavo prodajali,« je dejal Nyberg, ki meni, da je zakonsko določilo, ki jim nalaga prodajo desetih odstotkov premoženja na leto, nesmiselno. O »nesrečni formulaciji zakona« se zato upravni odbor DUTB še pogaja z državo. Ko se bo DUTB odločil za prodajo premoženja, lahko to stori na vrsto načinov, od javne dražbe do zbiranja ponudb, pa je pojasnil neizvršni direktor Carl-Johan Lindgren. »Pri vsakih pogajanjih obstaja nevarnost trgovanja 'pod mizo', morda je ravno zato v DUTB zaposlenih toliko tujcev, ki nimajo poznanstev niti interesa, da bi to počeli,« je hudomušno dejal Lindgren.
