»Na tožilstvo smo vložili naznanilo suma storitve kaznivega dejanja, komisiji za preprečevanje korupcije pa smo poslali prijavo in predlog za uvedbo postopka zaradi suma korupcije,« je včeraj sporočil mariborski župan Andrej Fištravec. Prijavili so bivšega župana Franca Kanglerja in odvetnika Roka Gerloviča. Očitki občine temeljijo na pogodbi, ki je po prepričanju ovaditeljev netipična, občina pa naj bi bila zaradi nje oškodovana za skoraj 216.000 evrov.
12 let pravdanja, 3 milijoni evrov odškodnine
Pravna podlaga za sporni posel je stara kar 12 let. Leta 2001 je vlada sprejela zakon, s katerim je financiranje javnih kulturnih zavodov prenesla z države na občine. Te so sprožile ustavno presojo in ustavno sodišče je ugotovilo, da je bil zakon neustaven. Občine so nato sprožile odškodninske tožbe. Uspela je samo ena, in sicer mariborska, ki jo je vodil Gerlovič. Pravnomočnost je doživela lani, celotni znesek odškodnine znaša približno tri milijone evrov.
Na račun občine je pritekla v dveh obrokih novembra 2012 in januarja letos. Njeno izplačilo je Gerlovič dosegel s pomočjo sodne izvršbe, pri čemer je bil državni denar najprej nakazan na njegov fiduciarni račun, potem pa ga je odvetnik prenakazal na občinskega. Po informacijah Dnevnika so nekateri budni uradniki tedaj opazili, da se skupni znesek ne ujema s tistim v sodbi. Bil je za več kot 200.000 evrov nižji. Razliko je Gerlovič 18. januarja, ko je občino vodil podžupan Milan Mikl, utemeljil z računom za 215.830 evrov.
Ko je prevzela oblast, se je ekipa župana Fištravca nemudoma lotila tega posla. Pojasnila so terjali od Gerloviča, ki že več kot desetletje zastopa Mestno občino Maribor in ima z njo sklenjeno pogodbo z urno postavko. Na podlagi katere pogodbe je bil odmerjen ta visok honorar, občinarjem namreč sprva ni bilo znano, saj v uradnih občinskih seznamih in arhivih ni bila zavedena. Pogodbo so prejeli šele kasneje. Od kod in kako, prvi mož občinske uprave Marko Žula še ne ve. »To je tudi indic, da je nekaj narobe,« ocenjuje Žula.
Pogodba iz leta 2007 omenja opravilno številko iz leta 2011
Sporna pogodba ima datum 14. marec 2007. V njej sta se Kangler in Gerlovič dogovorila tako: če bi se tožba razpletla v korist države, bi bil odvetnik plačan po odvetniški tarifi. Če pa bi zmagala občina, pa bi Gerloviču pripadalo 15 odstotkov vrednosti obresti, ki bi jih prisodilo sodišče. Ker je spor trajal kar 11 let, so te obresti narasle na več kot 1,4 milijona evrov!
Zakon o odvetništvu resda dopušča takšno določitev honorarja. Vendar je občina doslej odvetnike plačevala izključno na podlagi dogovorjene urne postavke. Tudi Gerloviča. »Pri nas se je takoj pojavil sum, da je pogodba antidatirana,« je še razložil Žula, ta sum pa jim je dodatno utemeljilo dejstvo, da se v pogodbi iz leta 2007 omenja sodna opravilna številka z letnico 2011. Vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave zato domneva, da je bila pogodba podpisana šele tedaj, ko se je sodni postopek razpletel občini v prid.
Kangler odločno zavrača očitke Fištravca, da bi odvetniku omogočil protipravno premoženjsko korist. Sicer pa nima nič proti temu, da pristojne institucije preverijo, ali je bilo vse zakonito, je povedal Slovenski tiskovni agenciji.
Kako se pred očitki brani Gerlovič? »Gre za dvostranski pogodbeni odnos, v katerem sem bil jaz upnik, občina pa dolžnica. V tem pogodbenem odnosu je vse absolutno transparentno in v njem ni niti nezakonitosti ali kakšne druge nepravilnosti. To je vse, kar lahko povem,« je bil redkobeseden odvetnik.
