Glede na dosedanje ugotovitve preiskovalcev je župnik F. K. osumljen kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Uradnih podatkov o domnevno neprimernem početju duhovnika sicer ni, saj zaradi narave kaznivega dejanja uradni organi podatkov o tem ne dajejo, iz krogov blizu preiskovalcev pa smo neuradno izvedeli, da naj bi osumljeni duhovnik pred leti spolno zlorabil dekletce, takrat staro komaj osem let.
Cerkveni postopek bo stekel po sodbi
Duhovnikovo domnevno početje jasno opredeljuje člen kazenskega zakonika, ki pravi, da se duhovnika (ali učitelja, vzgojitelja, skrbnika, posvojitelja, roditelja, zdravnika), ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje z osebo, ki še ni stara 15 let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, kaznuje z zaporno kaznijo od enega do desetih let. Po naših podatkih naj bi omenjeni župnik storil prav to – z zlorabo svojega nadrejenega položaja naj bi dekletce pripravil do spolnega akta. Izprijeno dejanje naj bi se domnevno zgodilo konec leta 2004 ali v začetku leta 2005, župnika pa so s sumi po njegovih besedah soočili maja lani. Na ljubljanskem tožilstvu, ki vodi preiskavo o tem primeru, o podrobnostih niso želeli govoriti, potrdili pa so, da so pred preiskovalnim sodnikom okrožnega sodišča v Ljubljani že zahtevali sodno preiskavo tega primera in da jo je sodnik tudi odobril.
V razčiščevanje novega primera domnevne zlorabe otroka se je dejavno vključila tudi Katoliška cerkev na Slovenskem, saj so od osumljenega duhovnika očitno zahtevali, naj se do razpleta zadeve umakne v samostan v Stični. Tako je mogoče sklepati iz sporočila tiskovnega urada Slovenske škofovske konference (SŠK), ki nam ga je posredovala Urška Baloh: »Župnik F. K. se je iz župnije do nadaljnjega umaknil v dogovoru z Nadškofijo Ljubljana, potem ko je bila ta obveščena, da je tožilstvo obtožni predlog predalo sodišču in se je začel postopek pred preiskovalnim sodnikom.« Na tiskovnem uradu so še pojasnili, da bo »cerkveni postopek stekel po zaključku kazenskega postopka v primeru pravnomočne sodbe«. To pomeni, da so v Cerkvi odločanje in preiskovanje krivde duhovnika v celoti prepustili civilnim organom pregona.
Glede na veljavne »Smernice za ravnanje v primeru spolnega zlorabljanja mladoletnih oseb s strani duhovnikov ali drugih pastoralnih delavcev« je takšna praksa vsaj nenavadna. V smernicah resda ni nikjer nedvoumno zapisano, kdaj naj steče cerkveni postopek, vendar pa je v poglavju o pristojnostih črno na belem napisano, da se »vsaka ovadba ali sum takoj raziščeta«. Da je mišljen cerkveni postopek, je mogoče sklepati iz nadaljevanja, ki pravi, da »neposredno po sporočilu o sumu ali samem prestopku (cerkveni) pooblaščenec začne raziskavo«. Kazenski in cerkveni postopek se torej ne izključujeta. Dvome o tem, kako resno se Cerkev loteva preiskav sumov spolnih zlorab v lastnih vrstah, vzbuja tudi odločitev škofov, da ekspertni skupini za reševanje primerov spolnih zlorab, ki je delovala pod okriljem SŠK, ne podaljšajo mandata. To skupino je do februarja, ko se ji je iztekel mandat, vodil dr. Andrej Saje, v njej sta sodelovala še družinska terapevtka, specialistka za spolne zlorabe, in civilni pravnik. V njej so znali strokovno svetovati tako žrtvam kot župnikom oziroma redovnim predstojnikom, ko so se ti morali soočiti s tovrstnimi primeri v svojih vrstah. Po mnenju nekaterih v Cerkvi pa je dr. Saje o primerih, ki jih je obravnavala skupina, v javnosti govoril preveč odprto in s tem škodil Cerkvi.
Dr. Andreja Sajeta je, kot je znano, na mestu generalnega tajnika in tiskovnega predstavnika SŠK letos spomladi nadomestil dr. Tadej Strehovec. Uradno so nam na Tiskovnem uradu SŠK pojasnili, da bodo novo skupino sestavili v skladu z novimi smernicami o ravnanju v primeru spolnih zlorab, ko jih bo potrdil Sveti sedež. Razlogov za to, da zdaj ne deluje stara skupina, nam niso pojasnili.
Osumljeni duhovnik, ki je že pred časom odkrito priznal, da ima nezakonskega otroka, je sicer pred umikom v Stično o vsem skupaj obvestil tudi svoje farane, saj je v javno objavljenem sporočilu vernikom na spletni strani »svoje« župnije pred dobrim mesecem pojasnil, da je bil že pred letom dni soočen z očitkom pedofilije. »Te očitke odločno zavračam in vam sporočam, da sem glede tega čist kot solza,« je bil jasen duhovnik. Dodal je, da se mora v skladu z vatikanskimi navodili za čas kazenskega postopka umakniti iz župnije. Po njegovem gre za krivo obtožbo, ki jo razume kot hudo krivico, »zavedam pa se, da je moja stiska tudi vaša stiska«, je med drugim v sporočilu poudaril osumljeni župnik.
S sumi pedofilije so se težko sprijaznili tudi njegovi farani, saj so duhovnika po poročanju enega od slovenskih medijev vzeli v bran in ga opisali kot delovnega in poštenega človeka, ki je naredil marsikaj dobrega, zato očitkom na njegov račun ne verjamejo. A ob tem ni odveč spomniti, da so bili odzivi lokalnega okolja podobni tudi v drugih primerih domnevnih spolnih zlorab otrok, ki naj bi jih zakrivili duhovniki. Ljudje se pač očitno težko sprijaznijo z dejstvom, da so tako težko doumljivih dejanj zmožni tudi dušni pastirji.
Da bi lahko spolno zlorabo otroka zagrešil dolgoletni duhovnik v župniji Kašelj - Zalog Franc Frantar, verjetno ni verjel nihče od njegovih faranov, a je bil zaradi zlorabljanja še ne desetletne deklice leta 2008 obsojen na pet let zapora. Za pravico nekdanjega ormoškega župnika Albina Žnidariča se je leta 2007 ostro in na precej neobičajen način zavzel tudi župan Ormoža in (takratni) poslanec NSi Alojz Sok, ki je celo poslal protestno pismo predsedniku vlade in poslancem. Žnidariča je sodišče zaradi spolnih zlorab treh dečkov, eden med njimi je duševno zaostal, kljub temu obsodilo na pet let in pol zapora. Koroškega duhovnika Antona Kmeta, ki so ga prav tako javno vzeli v bran njegovi farani, je doletela desetmesečna zaporna kazen zaradi zlorabljanja dveh deklic, mlajših od 15 let. Zaščite faranov je bil deležen tudi artiški župnik Karl Jošt, ki je bil obtožen kar 16 spolnih zlorab otrok, a je med sodnim postopkom leta 2006 umrl. Ena od njegovih domnevnih žrtev je kljub temu vložila odškodninsko tožbo proti RKC, nedavno pa ji je zaradi kar pet let trajajočega zlorabljanja mariborsko okrožno sodišče prisodilo (še nepravnomočno) 80.000 evrov odškodnine.
