Očitno je, da si Kopitar napačno predstavlja poročanje medijev. Novinarji bi morali po njegovem spodbujati in pomagati. Takšno prepričanje si je med drugim ustvaril zaradi dejstva, da so nekateri novinarji pomembnih medijskih hiš brez moralnih zadržkov pristali na plačilni listi hokejske zveze zaradi opravljanja različnih del (tiskovni predstavnik, vodja reprezentance…). Gre za obči problem slovenskega športa v praktično vseh panogah. Tudi najbolj množičnih, začenši z rokometom, košarko, nogometom, smučanjem…, kjer je kritična presoja tovrstnih žurnalistov skorajda nična. V Stockholmu se dogajajo silno nenavadne reči, ko se na kupu zberejo predstavniki zveze in zaščitniški poročevalci, ki družno tuhtajo, kako utišati neprijazne novinarje. Po četrtkovem komentarju v Dnevniku so bili nekateri celo tako razburjeni, da so bili objavljeni prispevki osrednja tema pogovorov že pri zajtrku. To kaže na preveliko obremenjenost z zapisi v javnosti, namesto da bi bili zunanji vplivi čim manjši. Ironično je, da je selektor v ponedeljek na motivacijsko tablo v slačilnici zapisal ravno »Brez zunanjih vplivov«, potem pa že čez tri dni skočil najvišje v zrak.
Zelo opazno je bilo, da ni niti najmanj skrival slabe volje, potem ko je prebral resnico o svojem mlajšem sinu. Namesto da bi se zazrl vase, je novinarje v valu jeze cinično pošiljal v prvi napad, češ, naj se pokaže, kdo zna igrati hokej. A to je nesmisel, saj novinar ni hokejist, hokejist pa ne novinar. Nikakor ni nezanemarljivo, da je selektor dolgo časa tudi sam dvomil o igranju Gašperja Kopitarja v reprezentanci, potem ko je naokoli spraševal za druga mnenja. Ker gre za občutljivo temo z družinsko tematiko, bi morali biti standardi v tem primeru še višji kot pri drugih igralcih, tako pa je Gašper Kopitar že ob svojem debiju lanskega novembra v Tivoliju zaigral v sami špici z bratom Anžetom, ki je eden največjih mojstrov hokeja na svetu. Interpretacija takratnih dogodkov bi bila v normalnih okoliščinah takšna, da je Gašper Kopitar postal prvi zvezdnik nove generacije, a še zdaleč ni tako. Že to, da je v Stockholmu šele v kriznih trenutkih obsedel na klopi in tribuni, je nespretna poteza selektorja, s katero ni potrdil zgolj lastne zmote, pač pa tudi degradacijo kakovostnejših igralcev, ki so bili pred tem nepravično potisnjeni v ozadje.
Veličina ljudi se kaže tudi v tem, kako človek prenaša kritike. Velik človek je velik tudi ob porazih, kakršne doživljajo Slovenci na Švedskem. Več kot očitno je, da Matjaž Kopitar tega ne premore, pa čeprav so kritike podkrepljene z jasnimi mnenji domačih strokovnjakov. Stara modrost pravi, da kdor ne zna prenesti kritik ob porazih, si tudi zmage ne zasluži. Zanimivo je še, da s podobnim obrambnim mehanizmom kot Kopitar vse bolj nastopa tudi predsednik hokejske zveze Matjaž Rakovec. Ta je v nedavnem promocijskem intervjuju za komercialno športno televizijo streljal takšne nesmisle, kot da bi mu bil šport popolna neznanka. Slabi poraženci, ni kaj.
