"Trenutno ne vidimo potrebe po novih izplačilih Španiji," je v poročilu zapisala Evropska komisija.
V Bruslju pravijo, da je program reforme španskega bančnega sektorja kljub ambiciozni časovnici na dobri poti. Ob tem poudarjajo, da je treba ohraniti dosedanjo dinamiko, da se lahko premaga velike izzive, ki so še pred ibersko članico območja evra.
Tudi v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) so z napredkom Španije pri sanaciji bančnega sistema zadovoljni. V svojem najnovejšem poročilu so poudarili, da je bil dosežen občuten napredek in da je Španija izvedla ali vsaj dorekla večino zastavljenih ukrepov iz programa. Kapitalsko šibke banke je dokapitalizirala, začel pa se je izvajati tudi program prestrukturiranja bank v težavah.
IMF svetuje hiter zaključek sanacije bank v težavah z minimalnimi stroški za davkoplačevalce. Španija mora izpeljati tudi ukrepe za okrepitev posojilne dejavnosti bank, saj kreditni krč onemogoča gospodarsko okrevanje države, ki jo pesti zelo visoka brezposelnost.
Komisija Španijo pozvala k nadaljnjim strukturnim reformam
Španija je morala zaradi reševanja bančnega sektorja evrske partnerice zaprositi za pomoč. Evroskupina ji je julija lani odobrila do 100 milijard evrov pomoči, do zdaj pa je prejela 41,4 milijarde evrov.
Daleč največji del sredstev so prejele štiri banke, ki sodijo v skupino, ki jih je kriza najbolj prizadela. To so Bankia, Catalunya Caixa, Nova Caixa Galicia in Banco de Valencia, ki so ob tem na slabo banko Sareb prenesle svoje slabe naložbe. Manjši del denarja pa so prejele banke Liberbank, Caja3, Banco Mare Nostrum in Banco CEISS.
Ostale španske banke po prepričanju Bruslja ne potrebujejo pomoči, saj dodatnih kapitalskih potreb nimajo ali pa so si sredstva že zagotovile iz zasebnih virov.
So pa v Evropski komisiji Španijo pozvali k nadaljnjim strukturnim reformam in k dvigu davka na dodano vrednost ter okoljskih dajatev in trošarin. Izplen iz teh virov je namreč v Španiji še vedno pod povprečjem EU. Prav tako v Bruslju pozivajo k vnovičnemu dvigu upokojitvene starosti.
