Dobre prakse je strokovna skupina projekta izbrala s področij trajnostne energetike, gozda in lesa, ekološkega kmetijstva, trajnostnega razvoja podeželja, trajnostne mobilnosti, trajnostne proizvodnje in potrošnje ter s področja prilagajanja na podnebne spremembe.
Med njimi so med drugim model energetskega svetovanja v gospodinjstvih društva za sonaraven razvoj Focus, energetska sanacija bolnišnice Sežana, izgradnja lesenega energetsko pasivnega vrtca Preddvor ter rastlinska čistilna naprava v Kozjanskem parku.
Kot dobre prakse so na novinarski konferenci predstavili tudi ekološki kmetiji Černelič in Kastelic, uporabo službenih koles in motorjev v ljubljanskem redarstvu ter izgradnjo protipoplavnega nasipa na Koroškem. Nosilec zadnjega je konzorcij za izgradnjo protipoplavnega nasipa industrijska cona Pameče-Slovenj Gradec.
Razviti je potrebno gospodarstvo, ki temelji na trajnostnem razvoju
Projekt Slovenija znižuje CO2 poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, slovensko vlado in Evropskim parlamentom. Projekt se nadaljuje tudi letos, od aprila do septembra bodo namreč sledile predstavitve in ogledi dobrih praks, v zaključni fazi pa bodo pripravili priporočila za njihovo bolj uspešno širjenje.
Po besedah vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataše Goršek Mencin je treba za iskanje učinkovitih rešitev na področju varovanja okolja razviti model gospodarstva, ki bo temeljil na trajnostni rasti.
"Preobrazba gospodarstva ni le nuja, ampak tudi priložnost," je dodala in pojasnila, da je bilo v zadnjih petih letih v EU v sektorju obnovljivih virov energije na novo ustvarjenih 300.000 delovnih mest. Dodala je še, da se mora proces preobrazbe v nizkoogljično družbo začeti takoj.
Lanska suša in poplave opominjajo na resnost okoljevarstva
Na predstavitvi je direktor vladnega urada za komuniciranje Anže Logar povedal, da je že sam projekt dobra praksa. Pojasnil je, da se glede na javnomnenjske raziskave Slovenci zavedajo pomena nizkoogljične družbe, vendar pa se težave pojavijo pri sami izvedbi. Po njegovih besedah so izbrane dobre prakse primeri, ki kažejo, kako malo je treba narediti za velik učinek.
Ogorelčeva pa je povedala še, da več lanskih dogodkov kaže na to, kako pomembne so okoljske teme. Pri tem je omenila sušo na Primorskem ter jesenske poplave. Kot je povedala, ti dogodki opominjajo, da je treba zmanjševanje izpustov vzeti zelo resno.
