Dva neizvršna direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank naj bi bila tujca, ena članica upravnega odbora naj bi bila zgolj začasno imenovana iz ministrstva za finance, četrti je Andrej Šircelj. Eden vidnejših članov SDS, donedavna poslanec nejvečje koalicijske stranke, zdaj državni sekretar na ministrstvu za finance bo torej nadziral upravljanje slabih terjatev bank. Opozorila mednarodnih institucij, Evropske centralne banke, evropske komisije in Mednarodnega denarega sklada, glede politične neodvisnosti tako imenovane slabe banke vlada Janeza Janše očitno ni vzela resno.
Projekt slabe banke se kljub politični negotovosti nadaljuje
Šircelj je po seji vlade povedal, da potekajo še resni pogovori, da bi med neizvršne direktorje slabe banke privabili še kakega tujega strokovnjaka. Če bo temu tako, bosta oba imenovana slovenska direktorja po Šircljevih besedah prepustila svoji mesti.
Berggrena je sicer po Šircljevih besedah priporočil Mednarodni denarni sklad, Nyberga pa Evropska banka za obnovo in razvoj.
Vlada z imenovanjem neizvršnih direktorjev močno zamuja, saj bi jih morala v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank imenovati v 15 dneh po uveljavitvi zakona. Veljati je začel 28. decembra lani.
Neizvršni člani morajo v skladu z zakonom najpozneje v 15 dneh od imenovanja imenovati vršilce dolžnosti izvršnih direktorjev, medtem ko se izvršni direktorji nato izberejo na razpisu. Tega je treba objaviti najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona.
Šircelj je danes povedal, da bo do razpisa prišlo v najkrajšem možnem času. »Govorimo o dneh, morda tednu,« je dodal.
Novi državni sekretar na finančnem ministrstvu je povedal še, da je vladni odbor za gospodarstvo v torek sprejel statut družbe za upravljanje terjatev bank, ki bo na seji vlade prihodnji teden, saj se mora družba pred tem vpisati še v ustrezni sodni register.
Šircelj zagotavlja, da se projekt slabe banke tako kljub politični negotovosti nadaljuje. Tako v Banki Slovenije kot na ministrstvu tako po njegovih zagotovilih pospešeno potekajo dejavnosti za pripravo uredbe, v katerem naj bi bile združene vse določbe, za katere zakon zahteva, da jih vlada uredi s podzakonskim predpisom. Prav ti podzakonski predpisi so ključni za začetek delovanja slabe banke in prenos slabih bančnih terjatev nanjo.
Spomnimo, da so imeli Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad številne pripombe na delovni osnutek uredbe, ki jim ga je v oceno poslalo ministrstvo.
