Šturm, moralni teolog Ivan Štuhec in član Zbora za republiko Jože Rant so novinarjem povedali, da bo uro do največ uro in pol trajajoči dogodek, ki se bo na Kongresnem trgu začel v petek ob enajstih, minil v znamenju Prešernove Zdravljice. Večkrat so ponovili tudi, da so na srečanje vabljeni vsi ljudje, ki »v srcu dobro mislijo«.
Šturm je poudaril, da je namen zborovanja slovenskemu ljudstvu sporočiti, da je država v težki situaciji, ki je ne kaže še zaostrovati s poglabljanjem politične krize. Po njegovem mnenju čakanje na predčasne volitve za Slovenijo ni dobra rešitev, saj bi bilo to slabo sporočilo mednarodni skupnosti, pri kateri se Slovenija zadolžuje.
Kot nujne je naštel tudi vrsto ukrepov, ki jih je med drugim mogoče najti v vladnem programu: konsolidacija javnih financ, likvidnost proračuna, ustavne spremembe na področju referendumske ureditve, spoštovanje fiskalnega pravila, »ki bi ga bilo najbolje zapisati v ustavo«. »To so naloge slovenske države, poleg reforme trga dela. Ne moremo si privoščiti političnega vakuuma,« je dejal Šturm, ki rešitev vidi bodisi v nadaljevanju dela sedanje vlade bodisi v izglasovanju konstruktivne nezaupnice.
Na vprašanje, katera od teh rešitev je po njegovem mnenju boljša, ni jasno odgovoril. To odločitev bi prepustil parlamentu. Janez Janša je bil na petkov shod povabljen kot govornik, a se ga bo lahko udeležil le, če se bo pravočasno vrnil iz Bruslja, kjer ima pomemben sestanek, so še povedali zboristi.
Ob tem, da je njihov shod napovedan na istem kraju in na isti dan kot družbeni protesti, so člani Zbora za republiko dejali, da se ne želijo konfrontirati, temveč si prizadevajo za dialog. Obsojajo tudi vsakršno nasilje, je poudaril Štuhec. Zahteve protestnikov po delovanju pravne in socialne države sicer v Zboru za republiko podpirajo. Podpirajo tudi zahteve po večji vključenosti ljudi v zakonodajne procese, vendar le, kadar je to mogoče. Če je zakonodajo treba sprejemati po nujnih in skrajšanih postopkih, s čimer je bilo zaznamovano lansko leto, morajo ljudje to razumeti. Lahko pa se vključijo v dialog o dolgoročnih spremembah, denimo o spremembi kazenske zakonodaje, je dejal Šturm. O zahtevah dela protestnikov, da bi v Sloveniji uvedli »neposredno demokracijo«, pa je Štuhec dejal, da to »diši po kardeljanskem samoupravljanju« in jih je zato treba zavrniti.
