"Vedeti je treba, da Mestna občina Ljubljana velikokrat prodaja zelo specifična zemljišča; tako zaradi cene, razdrobljenosti ali lege," Uroš Zidarič iz podjetja Medvešek Pušnik nepremičnine pojasnjuje slab izkupiček občine. "Stanje na trgu je sicer daleč od dobrega, a tudi ni tako porazno," dodaja.

Po njegovih besedah se trenutno proda vsaka dvajseta do vsaka deseta parcela. "Težava sicer ni v pomanjkanju kupcev, ampak v neskladju cen. Če je cena dobra, bo zemljišče tudi hitro prodano," zagotavlja sogovornik.

Manj optimistični so medtem v podjetjih ABC nepremičnine in Dodoma nepremičnine, kjer pravijo, da prodaja stavbnih zemljišč že nekaj časa preprosto stoji.

Navezani smo na zemljo

Cene zemljišč se namreč tudi v času krize niso bistveno znižale. Na nepremičninskem spletnem portalu lahko zasledimo parcele, ki dosegajo ceno do 800 evrov za kvadratni meter. Po podatkih Geodetske uprave RS je bila povprečna cena kvadratnega metra v drugem četrtletju letošnjega leta v Ljubljani 200, v Sloveniji pa 60 evrov. "Cene stavbnih zemljišč so v Sloveniji izjemno visoke, čeprav so se že pred časom začele zniževati," pravi Jože Murko iz Dodoma nepremičnin, ki še pojasnjuje, da hitre pocenitve ne gre pričakovati. Razlogov je več: majhnost trga, na katerem mehanizmi ne delujejo enako kot na večjih trgih, anomalije iz preteklosti, ko investitorji niso upoštevali donosov iz nepremičnin, ne nazadnje pa veliko vlogo igra tudi slovenska mentaliteta, se strinjajo sogovorniki. "Slovenci smo zaradi svoje zgodovine zelo navezani na zemljo in je nočemo prodati, sploh pa ne pod ceno," pravi Zidarič. Dovolj zgovorno je dejstvo, dodaja Murko, da so cene primerljivih zemljišč v Avstriji pol nižje kot pri nas.

Visoke cene zemljišč pomenijo visoke stroške gradnje. Po podatkih upravne enote Ljubljana se je število izdanih gradbenih dovoljenj v zadnjih petih letih drastično zmanjšalo. Če so jih leta 2006 skupaj izdali 1365, se je njihovo število lani zmanjšalo na 971, v prvi polovici letošnjega leta pa so jih izdali samo 385. Murko opozarja, da je številke treba umestiti v kontekst: "Leta 2007 je število pravnih subjektov izjemno naraslo v primerjavi z letom prej, kar pomeni, da se je tudi gradilo izjemno veliko. Leti 2007 in 2008 sta bili pravzaprav anomalija v tem smislu, nato pa so se razmere začele normalizirati."

Hišo raje kupimo, kot gradimo

Zastala pa je tudi gradnja hiš in stanovanj. Po podatkih statističnega urada so na ljubljanski upravni enoti leta 2007 izdali gradbena dovoljenja za 1598 stanovanj, štiri leta kasneje pa za le 138. Alen Komič iz ABC nepremičnin pojasnjuje, da ljudje v času krize ne gredo v investicije, za katere niso povsem prepričani, ali jih bodo lahko izpeljali. Meni, da k temu pripomorejo tudi občine, ki s samovoljnim določanjem komunalnih prispevkov dodatno ustvarjajo negotovost, namesto da bi gradnjo spodbujale. "Ostaja tudi dejstvo, da je na trgu veliko hiš in stanovanj. Mnogi se zato raje odločijo za nakup hiše, ki jo je treba obnoviti, kot pa za gradnjo od temeljev. Cene nepremičnin so namreč v zadnjih letih precej padle, cene zemljišč in tudi cene stroškov gradnje pa bistveno manj," še opozarja Alen Komič.