Nikolić je v drugem krogu premagal Tadića za nekaj odstotkov glasov in bo naslednjih pet let sedel v predsedniški pisarni.

Eden velikih razlogov za Tadićev poraz se skriva v volilni udeležbi, ki je bila zgolj 46-odstotna, kar je dvajset odstotkov manj kot v drugem krogu volitev pred štirimi leti in dobrih deset odstotkov manj kot v prvem krogu volitev. Očitno ga je porazila volilna abstinenca, s čimer je bil tudi on deležen računa, kakršnega so v času krize volilci že izstavili mnogim političnim voditeljem, medtem ko je desna sredina pokazala več volilne discipline. Pri čemer je tudi sam očitno napačno bral politični zemljevid, ko se je aprila odločil, da si skrajša mandat in se poda na volitve, namesto da bi vladal tja do začetka leta 2013. A dodatne analize še čakajo. Nikolić se je denimo v zadnjih dveh tednih lotil diskreditacije volilnega postopka z obtožbami o prevarah, vsebinsko pa vse stavil na napade na Tadića in ponujanje rešitev potisnil na stran. V času, ko ljudi najbolj skrbita brezposelnost in gospodarski položaj, se je zdela taktika zelo vprašljiva, pa mu je vseeno prinesla zmago.

Zdaj se je Srbija znašla tudi pred povolilnimi dilemami. Čeprav so zmagali Nikolićevi naprednjaki, so se Tadićevi demokrati in socialisti Ivice Dačića po parlamentarnih volitvah pred dvema tednoma dogovorili za nadaljevanje sedanje koalicije. Račun se je zdel jasen: Tadić vnovič zmaga in ostane predsednik, Dačić, ki ima v 250-članskem parlamentu odločilnih 44 glasov, pa bržkone dobi premierski položaj. Zdaj so volilci ta račun postavili na glavo. V igri je naenkrat vse, od levosredinske vlade do velike koalicije Tadića in Nikolića ter koalicije Dačića in Nikolićevih naprednjakov. Tadić je včeraj sicer zatrdil, da ne bo novi premier, Dačić pa, da se bo držal dogovorjenega. Toda Nikolićeva stranka je zdaj okrepljena s predsedniškim položajem in ima v rokah nove močne adute, Nikolić kot predsednik pa bo podeljeval mandatarstvo.

Drugo vprašanje pa je morebitna kohabitacija – če bo torej ob Nikoliću kot desnosredinskem predsedniku Srbija imela levosredinsko vlado. Tadić je bil kot predsednik deležen številnih kritik, da je presegel vlogo predsedniških pooblastil, in Nikolić bi lahko imel enake apetite. V vsakem primeru se ob kohabitaciji kljub včerajšnjim vljudnim besedam po objavi rezultatov lahko ponovi konflikt, kakršen je bil viden skozi vso predvolilno kampanjo in ki bi lahko postal močna zaviralna sila za Srbijo. Nikolić je v prvi izjavi za javnost včeraj sicer dejal, da Srbija ne bo sestopila z evropske poti, in zdi se, da ta ne bo v nobenem primeru preklicana. Bolj je vprašljivo, kakšna bodo stališča Kosova, še posebej pa je pereče reševanje domačih gospodarskih težav. Prva stvar, ki čaka novo oblast, so namreč ukrepi, ki so ljudi spravili na ulice po vsej Evropi. Varčevanje torej. V državi s 350 evri povprečne plače in pokojninami, ki so že tako ali tako blizu meje revščine, bo to zelo težka naloga, ki jo bo po obilnih predvolilnih obljubah še težje izpolniti. Tadić je včeraj nekajkrat namignil, da Nikoliću ne zavida težkega dela, ki ga čaka. In skorajda je bilo čutiti tudi kanček olajšanja, ko je novinarjem ob koncu tiskovne konference dejal: "Vidimo se v nekem novem filmu."