Brane Šalamon

Ljudje so že v prazgodovini začeli zbirati vse mogoče, ker jim je bila všeč ali oblika ali barva, potem pa je zbirateljstvo postalo sestavni del razvoja družbe. Stari Grki so načrtno zbirali umetnine, evropski zbiralci so svoje zbirke skrivali, Azijci so jih pokazali z velikim ponosom. Ob vsem tem zbiranju vsega mogočega so se davnega leta 1863 v Londonu zbrali še eni zbiratelji. To je bila prva organizirana skupina zbiralcev znamk in britanski zoolog dr. John Edward Gray je takrat očitno vedel, kaj se bo zgodilo. Spravil je namreč celo polo črnih penijev, prvih znamk, ki so izšle 6. maja 1840. Pozneje je zbiral vsako novo serijo in to so potem počeli tudi mnogi drugi. Slovenci smo se filatelije, torej zbiranja znamk, organizirano lotili že leta 1919 in dve leti pozneje so takšno združbo ustanovili tudi v Celju. Želja po zbiranju je pač človeku prirojena in z zbiranjem različnih predmetov se ukvarja okoli 30 odstotkov mladih in vsaj deset odstotkov odraslih. Verjetno so iz enakega razloga kot vse drugo ljudje začeli zbirati tudi znamke. O zbiranju znamk veliko ve mag. Bojan Bračič, podpredsednik slovenske filatelistične zveze, ki je bil do upokojitve zaposlen na oddelku za znamke Pošte Slovenije. Tudi slovenska pošta namenja znamkam posebno pozornost, navsezadnje je celo naše gore list Lovrenc Košir, uradnik avstro-ogrskega dvornega poštnega knjigovodstva, pet let pred Rowlandom Hillom ponudil idejo o poštni znamki, vendar so njegovo idejo zavrnili. Hill je tako postal "oče znamk", mi pa smo lahko le ponosni na to "našo idejo".

"Poštne znamke imajo štiri funkcije: so pripomoček v poštnem prometu, objekt zbiranja, promocijsko in propagandno sredstvo ter lahko služijo kot sredstvo za nalaganje kapitala. Za pošte sta pomembni predvsem prvi dve funkciji. Znamke izdajajo, da lahko uporabniki poštnih storitev z njimi označijo plačano poštnino. Prilepljene na pošiljko so dokaz, da je bila storitev prenosa pošiljke od pošiljatelja do naslovnika plačana. To je osnovna funkcija znamk in zaradi tega so sploh nastale.

Če znamke kupijo zbiralci in jih dajo v albume, je to za pošto dober zaslužek. Brez zbiralcev bi pošte izdajale veliko manj različnih znamk."

Kako pomembne so bile znamke nekoč, kako pomembne so danes, če vemo, da pošiljamo vse manj pisem?

"Razlika v pomembnosti je opazna pri prvi funkciji znamk, saj jih dandanes v poštnem prometu resnično potrebujejo manj kot nekoč. Bistveno manj je zasebnih pisem, na službeno pošto pa se znamke praviloma ne lepijo. So pa znamke v tej funkciji še vedno potrebne. Kot že rečeno, je tu še vedno veliko število zbiralcev, poleg tega pa imajo znamke dandanes pomembno propagandno in promocijsko funkcijo. Motivi na znamkah prikazujejo naravno in kulturno dediščino neke države, obveščajo o športnih in drugih dogodkih in njihovih obletnicah, opozarjajo na sodobne probleme (droge, alkohol, podnebne spremembe in tako dalje) in vse to lahko izdajatelji znamk izkoristijo za predstavitev dogodkov in svoje države."

Čemu bi dandanes kdo zbiral znamke?

"Za filatelijo pravijo, da je kralj med konjički. Zakaj je vodilna med zbirateljskimi konjički, je več razlogov. Dostopna je zelo širokemu krogu ljudi, saj se da z njo ukvarjati s sorazmerno malo denarja, čeprav se na filatelističnem tržišču pojavljajo tudi zelo dragi primerki. S tem konjičkom se lahko ukvarja vsak sam zase, ponuja pa možnost druženja in povezovanja z drugimi ljubitelji tega konjička. Filatelija je zelo dobro organizirana, saj imamo organizacije od lokalnih društev in klubov, prek nacionalnih, regionalnih in celinskih do Svetovne filatelistične zveze. Znamke lahko izdaja samo pooblaščena organizacija, zato vlada na tem področju določen red. Tega recimo ni pri značkah, filumeniji (vžigalične škatlice), razglednicah, telefonskih karticah, prtičkih. Zaradi tega so lahko vse znamke, ki izidejo v svetu, katalogizirane, kar je pri mnogih drugih objektih zbiranja problem. Katalogi dajejo zbiralcem pregled nad tem, kaj sploh obstaja, kaj lahko iščejo, kar je zagotovo določena prednost. Zame osebno pomeni filatelija atraktivno dejavnost, ki mi omogoča raziskovanje, ustvarjanje in tekmovanje. Raziskujemo lahko papir, na katerem so natisnjene, tisk, zobčanja, barve, lepila, torej znamko kot izdelek, namen izdaje z mislijo na poštne tarife in vse, kar je povezano s samimi motivi na znamkah. Iz znamk in drugega filatelističnega gradiva (različni žigi, celine, zvežčki, maksimum karte in še kaj) lahko sestavljamo filatelistične zgodbe v različnih ‚žanrih‘, kot so tradicionalna filatelija, poštna zgodovina, tematska filatelija, aerofilatelija. S takimi zgodbami, če so sestavljene skladno z določenimi pravili, lahko tudi tekmujemo."

Filatelija je še kako poučen konjiček

Kakšna je razlika med ljubiteljskim zbiranjem znamk in strokovnim, da ne rečemo profesionalnim zbiranjem?

"Filatelija je za večino filatelistov le konjiček. Kako zavzeto se ga lotijo, je seveda njihova odločitev. Lahko so samo nabiralci, pravimo jim hrčki, ki znamke samo zlagajo v albume in se tu delo z njimi konča. Bolj zavzeti zbiralci (filatelisti) znamke tudi preučujejo, prebirajo filatelistično literaturo in sestavljajo tekmovalne eksponate. Najbolj zavzeti poleg samih znamk raziskujejo in preučujejo ves poštni promet, v katerem so znamke tehnični pripomoček, in zgodovino pošte. O svojih raziskavah pišejo, poročajo na seminarjih, postanejo izvedenci, atestatorji, specialisti. Toda vsi našteti vse opisano počnejo še vedno v okviru konjička, pojma profesionalno zbiranje v bistvu ne poznamo. Profesionalci so na področju filatelije le ljudje, ki od tega živijo. To so filatelistični trgovci, izdajatelji katalogov, proizvajalci pribora za zbiralce (albumi, pincete, lupe in tako dalje), kakšen tajnik ali tajnica v filatelističnih organizacijah. Slednji so izreden pojav, saj so tudi te funkcije celo v Evropski federaciji filatelističnih zvez (FEPA) na prostovoljni, neplačani osnovi."

Znano je, da se zbiranja znamka loti večinoma otrok. Tako je bilo včasih, ko smo imeli več stika z znamkami, potem pa jih je volja minila. Kaj se je zgodilo?

"Pred leti sem opravil med mladimi na dveh osnovnih šolah obsežno anketo v povezavi z njihovim zanimanjem za znamke. Eden od presenetljivih odgovorov je bil: ‚Znamke smo zbirali, vendar smo s tem prenehali, saj nismo vedeli, kaj naj počnemo z zbranimi znamkami.’ Za prenehanje zanimanja za znamke je med puberteto mnogo vzrokov, toda odgovor iz ankete je zagotovo eden pomembnejših. Zato moja ‚šola filatelije‘ temelji na tem, da mlade čim prej naučimo, kaj naj z zbranim počnejo, to pa pomeni že našteto raziskovanje, ustvarjanje in za tiste, ki to želijo, tudi tekmovanje. Tako poskušamo mlade iz ‚hrčkov‘ čim prej prekvalificirati v filateliste. V tem primeru bodo zagotovo ostali pri tem konjičku."

Zaslužek ni glavni namen

Tista prva znamka, črni peni iz začetka zgodbe o poštnih znamkah, je sicer med zbiralci res dragocenost, vendar dosega "pravo ceno" neka druga znamka. Gre za švedsko znamko The Three-Skilling Yellow, ki so jo izdali leta 1855. Jo imate kje v zbirki? Vredna je kakšnih 2,3 milijona dolarjev. Ob tem mnogi takoj pomislijo, da bi se dalo z zbiranjem znamk tudi zaslužiti in obogateti.

"Praviloma ne in zaslužek tudi ni glavni namen ukvarjanja z znamkami pri večini zbiralcev. Vrednost kupljenih znamk praviloma ne pada, vendar je tudi naraščanje te vrednosti v povprečju počasno, pojavljajo pa se tudi padci. Seveda so izjeme, ki pa so še redkejše od zadetka glavnega dobitka na lotu. Zgodbe, kot je odkritje Bordojskega pisma v zaprašenem arhivu vinskih trgovcev, naključen nakup edine pole ‚obrnjenih Jenny‘ na poštnem okencu, ali najdba uradno neizdane nemške znamke z likom Audrey Hepburn v kupu znamk kupljenih ‚na kilo‘, so izjemno redke. Z znamkami zaslužijo izdajatelji, trgovci in drugi ‚filatelistični profesionalci‘ ki pa z njimi služijo na enak način, kot bi z drugimi izdelki. Za posebne zaslužke je treba zelo dobro poznati filatelistično tržišče, ga ves čas intenzivno spremljati, znati hitro reagirati in pri vsem skupaj imeti še nekaj sreče - podobno, kot je trgovanje z delnicami na borzi."

Kam se lahko uvrsti slovenska filatelistična zveza v mednarodnem merilu po odstotku zbiralcev in zbirkah, ki jih imajo?

"Splošnih podatkov o razmerju med številom vseh prebivalcev neke države in številom filatelistov, doslej še nisem zasledil. Po nekaj podatkih, ki jih poznam, lahko rečem, da je to razmerje v Slovenji kar ugodno za filateliste, kar je zagotovo rezultat zelo aktivne krovne filatelistične organizacije, Filatelistične zveze Slovenije (FZS). Slovenski filatelisti imajo nekaj dobrih zbirk, o čemer pričajo dobljene kolajne na evropskih in svetovnih razstavah, seveda pa se zaradi svoje majhnosti težko primerjamo z državami, kot so Nemčija, Velika Britanija, Francija itd., včasih tudi zaradi relativne plitkosti žepov naših zbiralcev. Kljub temu ima FZS v Evropi in tudi v svetu ugled, saj imamo dva mednarodna sodnika, Slovenec je tajnik FEPA, predsedovali smo delovni skupnosti Alpe Jadran filatelija in v maju letos bomo sprejeli predsedstvo druge regionalne filatelistične povezave Balkanfila. Nekaj naših zbiralcev je članov prestižnega kraljevega filatelističnega kluba v Londonu in najstarejšemu filatelističnemu društvu v Sloveniji, Filatelističnemu društvu Maribor, je FEPA dodelila posebno priznanje Certificate of Appreciation za leto 2011."