Po mnenju vrhovnega poveljnika švedske vojske Micaela Bydéna to pomeni, da je Vladimir Putin med drugim vrgel oko na otok Gotland, piše ugledni Politico.
Gotland je največji švedski otok, po površini približno primerljiv z območjem, ki ga nadzira Policijska uprava Ljubljana: od Kamnika na severu do Kostela na meji s Hrvaško na jugu in od Hrastnika na vzhodu do Logatca na zahodu.
Švedski otok v baltskem morju je na strateško zanimivi lokaciji sredi Baltskega morja — med Stockholmom in rusko eksklavo Kaliningrad.
»Prepričan sem, da je Putin vrgel oči na Gotland. Njegov cilj je pridobiti nadzor nad Baltskim morjem,« Bydéna povzema Politico.
»Če bi Rusija prevzela nadzor in zaprla Baltsko morje, bi to močno vplivalo na naša življenja – na Švedskem in v vseh drugih državah, ki mejijo na Baltsko morje. Tega ne moremo dovoliti. Baltsko morje ne sme postati Putinovo igrišče, kjer straši članice Nata.«
Enajst let po demilitarizaciji leta 2005 je Švedska znova uvedla stalno vojaško prisotnost na tem otoku, potem ko je Rusija leta 2014 priključila ukrajinski polotok Krim. Švedska je marca letos postala članica Nata, kar pomeni, da tudi zanjo velja peti člen pogodbe zavezništva, ki jamči, da vse članice stopijo druga drugi v bran, če je napadena katera izmed njih.
»Če Putin napade Gotland, lahko ogrozi države Nata z morja. To bi ogrozilo mir in stabilnost v nordijski in baltski regiji,« je dejal Bydén.
Litva zaradi ruskih načrtov o širitvi morske meje na pogovor poklicala veleposlanika
Litva je zaradi načrtov Rusije glede razširitve meje v Baltskem morju na pogovor poklicala ruskega veleposlanika v državi in od njega zahtevala pojasnila, je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Vilniusu in ocenilo, da gre za taktiko hibridnega vojskovanja. V Helsinkih so sporočili, da spremljajo razmere in da niso seznanjeni z načrti Rusije.
Rusko obrambno ministrstvo je v dokumentu za določitev geografskih koordinat v Baltskem morju posebej omenilo morsko območje ob obali mest Baltijsk in Zelenogradsk v ruski eksklavi Kaliningrad, ki meji na Poljsko in Litvo. Spremembe naj bi vključevale tudi posege v finsko ozemlje.
»To je še en dokaz, da ruska agresivna in revizionistična politika ogroža varnost sosednjih držav in celotne Evrope,« je sporočilo litovsko zunanje ministrstvo. Dokument je označilo za namerno in ciljno usmerjeno provokacijo z namenom stopnjevanja napetosti in ustrahovanja sosednjih držav, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po oceni litovskega zunanjega ministra Gabrieliusa Landsbergisa gre za še eno rusko hibridno operacijo, s katero poskuša Moskva širiti strah in negotovost spričo svojih namer v Baltiku. Ob tem je pozval k odzivu na to »stopnjevanje nasilja proti Natu in EU.«
Finski predsednik Alexander Stubb je medtem na družbenem omrežju X zapisal, da Rusija glede vprašanja morske meje ni stopila v stik s Helsinki. Po besedah zunanje ministrice Eline Valtonen finska vlada spremlja razmere. »Nimamo nobenih uradnih informacij o tem, kaj načrtuje Rusija,« je pojasnila in poudarila, da od Rusije pričakujejo spoštovanje konvencije ZN o morskih mejah.
Ruske tiskovne agencije so sicer danes poročale, da so viri pri obrambnem ministrstvu v Moskvi zanikali, da gre pri dokumentu za poskus širitve ruskega ozemlja. Da v ozadju pobude ni političnih razlogov, je zatrdil tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
