Sloveniji se v letu 2012 napovedujeta nadaljnji padec gospodarske rasti in še večja brezposelnost kot v letu 2011. Še bolj črni scenariji zaradi poglabljanja dolžniške krize suverenih evropskih držav in podražitve izposojanja denarja napovedujejo novo, globljo recesijo v letu 2012, nas v sporazumu za partnerstvo za izhod iz krize svari premier Janez Janša. Če bomo šli naprej po tej poti zadolževanja, bomo morali resno zarezati tudi v pravice socialno najšibkejšega sloja prebivalstva, napoveduje minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Če ne ukrepamo takoj, se nam čez dve leti obeta Grčija, dodaja minister za notranje zadeve Vinko Gorenak.

Medtem ko se v Sloveniji odnosi med socialnimi partnerji zaostrujejo, Grki po nekaj letih boja z varčevalnimi ukrepi izgubljajo upanje v boljšo prihodnost. Krizno vodenje države namreč ne sme trajati predolgo, saj ljudje ostre ukrepe nekaj časa trpijo, potem pa izgubijo energijo za ponovno rast. Da imajo lahko boleči rezi v že izborjene pravice tudi tragične posledice, je pred grškim parlamentom potrdil obupani upokojenec. Sodržavljanom in snovalcem nove državne politike je na tragičen način sporočil, da svojim potomcem ne želi zapustiti dolgov in računov. "Le kdo bo naslednja žrtev?", "To je bil umor, ne samomor" in "Varčevalni ukrepi ubijajo" so le nekatera sporočila, ki so jih otopeli Grki v znak solidarnosti razobesili na mestu zločina nerazumnih varčevalnih ukrepov, na katere se s podobnimi dejanji odzivajo tudi naši zahodni sosedje.

Dejstvo je, da je treba tudi v Sloveniji začeti krpati proračunsko luknjo, vendar nas negativno vzdušje, ki ga s svojimi vnovičnimi grožnjami - spomnimo se Pahorjevega nemško-francoskega vlaka - ustvarjajo tako vladni kot sindikalni predstavniki, zagotovo ne bo potegnilo iz krize. Vlada je sicer dala jasna zagotovila, da bomo z varčevalnimi ukrepi v tem letu privarčevali nekaj več kot 800 milijonov evrov, v naslednjem letu pa nekaj manj kot milijardo evrov, vendar odgovora na vprašanje, na kakšen način namerava v prihodnosti "nagraditi" državljane za solidarnostno odrekanje, še ni podala. Varčevalni ukrepi so namreč več kot le računska operacija. Državljani potrebujejo najprej jasna zagotovila, da bodo stroški varčevanja v družbi porazdeljeni enakomerno in da bo v težkih časih še posebej poskrbljeno za najšibkejši sloj prebivalstva - šele potem bodo sprejeli ukrepe. Varčevalni paket, ki ga je vlada tako rekoč čez noč postavila pred socialne partnerje, ni prepričal ljudi. Še več, razumejo ga kot grožnjo pred popuščanjem in ne kot zagotovilo, da bo v prihodnjih letih morda boljše. Namesto da bi zaposleni še posebno v težkih časih razmišljali o svojem doprinosu k boljši prihodnosti, se zdaj bojijo za svoje zaposlitve. Logika, da moramo samo varčevati, da bomo čez nekaj let tam, kjer smo že sedaj, ni ravno spodbudna, odgovora na vprašanje, kdaj bodo lahko otroci spet živeli bolje od staršev, pa še nismo slišali.

Državljani ob tako nepremišljenih vladnih potezah lahko zato tudi sestankovanje notranjega ministra Vinka Gorenaka, ki na svojem blogu med drugim opozarja, da bomo čez dve leti lahko odvisni od drobtin in miloščine drugih, z razvpitim Igorjem Bavčarjem v menzi ministrstva razumejo v luči napovedanih varčevalnih ukrepov: premožnejši sloj bo imel še naprej zaveznika v vsakokratni oblasti, tistim, ki so se že pred varčevalnimi ukrepi s težavo prebijali iz meseca v mesec, pa bo ostala le oguljena tolažba, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo.