"Zadružništvo je alternativa sodobnemu kapitalizmu. Med nami ni tajkunskih zgodb, ni propadov zadrug in posledično odpuščanja delavcev," pravi prvi slovenski zadružnik Peter Vrisk.

Zadruge odkupijo tri četrtine pri nas pridelane hrane, največ mleka, klavne govedi in grozdja. "Smo dovolj pripravljeni na morebitne prehranske krize? Pred štirimi leti smo doživeli neko prehransko krizo. Možne so nove, še večje. To so temeljna vprašanja in zadružništvo je pomemben del odgovora nanje," je zbrane zadružnike včeraj spomnil predsednik države dr. Danilo Türk, ki je tudi častni pokrovitelj letošnjega mednarodnega leta zadrug. Po njegovem Slovenijo v bližnji prihodnosti čakajo tri ključne naloge, pri katerih bi morale pomembno vlogo odigrati tudi zadruge. To so zagotovitev primerne ravni samooskrbe, saj nam sedanja ne zagotavlja dolgoročne prehranske varnosti, boljše gospodarjenje z gozdovi in večja skrb za varovanje naravnega okolja, tudi kmetijskih zemljišč.

Toda kritiki zadružnikom očitajo, da so danes manj učinkoviti, kot so bili v času največjega razcveta slovenskih zadrug - od 70. do 90. let prejšnjega stoletja, in da jim škriplje predvsem pri odkupu in prodaji kmetijskih proizvodov. "Verjamem, da vedno več zadrug razume, da če bodo delovale samostojno, tekmovalno in bodo pri prodaji kmetijskih produktov druga drugi zbijale ceno, da s tem ogrožajo slovenski prostor," meni donedavni kmetijski minister Dejan Židan. Njegov naslednik Franc Bogovič, nekoč tudi sam zadružnik, pa je prepričan, da so rezerve predvsem pri povezovanju znotraj zadružne zveze in med zadrugami ter v racionalizaciji. "Cela vrsta priložnosti je. Potencial 350 zadružnih trgovin bi bilo treba bolje izkoristiti, nabavne tokove pa spraviti pod eno streho. Skrajni čas je, da se povežemo in poenoteni nastopamo na trgu, kajti kriza je velika in nekateri močnejši igralci poskušajo izkoristiti svoj položaj," poziva Bogovič.

Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, pa meni, da bi se slovensko zadružništvo moralo vrniti v čase, ko so bile zadruge skupaj s kmetijskimi svetovalci po eni strani organizatorke kmetijske proizvodnje, po drugi strani so naročeno proizvodnjo tudi prodale. "Zadruge imajo sicer 350 svojih trgovin, a kaj, ko od kmetov v glavnem odkupujejo le mleko in meso, peščica med njimi tudi zelenjavo, to pa je vse. Približno tretjina zadružnih trgovin kmete oskrbuje le z repromateriali, preostale so sicer splošne živilske trgovine, vendar z Mercatorjevo franšizo, namesto da bi ponujale kmetijske proizvode z bližnjih kmetij, da ne bi pri prodaji sodelovalo toliko posrednikov," predlaga Smrkolj.

Pred skorajšnjimi vnovičnimi volitvami vodstva Zadružne zveze Slovenije Smrkolj tudi ocenjuje, da je morda čas za sveže ideje in nove ljudi, saj Peter Vrisk zadružnike vodi že 16 let. Toda tako kot je malo možnosti, da se Vrisk ne bi potegoval še za peti mandat, je skoraj misija nemogoče tudi to, da bi se Smrkolj odrekel vnovični kandidaturi za predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice (volitve bodo konec maja ali v začetku junija). Včeraj nam je namreč napovedal: "Na zborničnih volitvah bom kandidiral na listi Slovenske kmečke zveze."