Brke si je pustil zaradi šale. Po letu dni so postale zaščitni znak, ki razkriva sproščen značaj 24-letnega Mariborčana. Ko govori o raznih temah, ne izbira besed. Je neposreden, ne išče olepšav. Velja za šaljivca in težko bi temu oporekali. Tudi med intervjujem se je večkrat smejal na ves glas in uporabljal izraze, ki jih ne gre razumeti povsem dobesedno, a odsevajo brezskrben pogled na svet študenta biosistemskega inženirstva, ki namerava čez dve leti v Sočiji osvojiti olimpijsko kolajno.

Menda je vaš vzdevek Komik. To pomeni, da šale stresate iz rokava?

Nisem zatežen človek. Rad se pošalim, čeprav kot komik še ne nastopam na odrih. Marsikaj rad obrnem na šalo, seveda ne resnih stvari.

Morda boste enkrat kot komik nastopili ravno v tem lokalu, ki ima primerno ime za to - Stand up.

To je dobra ideja - stopim tja gor (pokaže na oder, op. p.) in akcija. Bomo videli. Možno.

So tudi brki, ki so vas zaščitni znak, plod šale?

Seveda. S kolegi smo si jih pustili. Potem sem se navadil na njih. Zarasle so se mi v ustnice, korenine sedaj segajo do duše.

Kdaj je padla ideja?

Pred več kot letom dni. Sedaj si jih strižem, sicer bi bili dolgi že pol metra.

To je tudi dobra marketinška poteza.

Brez brkov bi imel pol toliko medijske pozornosti, kot jo imam. To je bila taktično zrela poteza.

Torej ni šlo le za šalo, ampak tudi za premišljeno spremembo videza?

Začetek ni bil taktičen. Nato sem si pred letošnjo sezono rekel, da si bom brke pustil, kajti vedel sem, da bi to lahko vžgalo. In poteza je postala idealna.

Menda ste na ta račun dobili enega sponzorja?

Ne, dobil sem le sponzorski vosek za brke.

Včasih je vašo kariero financirala mama. Imate sedaj več sponzorjev?

Postal sem samozadosten sin. Imam dovolj sredstev, da si pokrijem sezono. Denar dobim iz sponzorskih sredstev in nagrad. To še ne pomeni, da imam dovolj denarja za optimalen trening. Lahko treniram kolikor toliko normalno. Če bi imel sto tisoč evrov več, bi lahko poleti vadil na južni polobli. Poslujem kot klasična slovenska podjetja, malo na pozitivni in malo na negativni ničli.

Koliko znašajo stroški za sezono?

Nočem šteti. Če bom začel, bom padel v depresijo. Odkrito povedano ne vem, koliko sem letos porabil. 10.000, 15.000 ali 20.000 evrov? Ne vem.

Da na koncu sezone ne bo prevelik minus na vašem računu...

Če bom dober, ga ne bo.

Se ne obremenjujete s tako nepomembnimi stvarmi, kot je denar?

Kje pa. V tem primeru bi lahko kar crknil.

Če ne gre za denar, kaj je potem tisto, kar vas pritegne pri smučarskem krosu?

Šport ti prinese marsikaj. Si prepoznaven, imaš precej ugodnosti. Povsod te lepo sprejmejo. Nekaj pomeni tudi, če te ljudje spoštujejo. Ni pomembna le finančna plat. Če bi hotel imeti denar, bi igral nogomet. Rad imam ta šport in prijatelje, s katerimi smučam. Zaradi tega to delam. Nekaj denarja seveda dobim. Če bi ga imel več, se tudi ne bi pritoževal. Ne nazadnje imam sponzorska oblačila in druge ugodnosti. Za življenje ne rabim veliko. Ne zapravljam toliko kot drugi ljudje, ker imam te stvari sponzorsko pokrite. Smučarske in letalske vozovnice, bencin ter prenočišča pa niso poceni.

Koliko k vašemu programu prispeva smučarska zveza?

Ah, nič.

Kakšen status imate?

Status quo. Z zvezo slabo kaže. V zadnjem letu sem se jim skušal kar izogniti, ker me vse skupaj spravlja le v stres. Če hočem nekaj doseči, nihče ne pokaže pet odstotkov zanimanja. Raje sem se zanesel na sredstva, ki jih dobim od sponzorjev, ker na zvezi ne moreš doseči nič.

Vas nikoli ne pokličejo?

Saj mi niti niso čestitali za zmago.

Zakaj ste potem del te organizacije?

Ker so edini, ki me lahko prijavijo na tekme.

Torej je to vaš edini stik s smučarsko zvezo?

Ja. To delajo in napadajo od zadaj. Kaj drugega pa ne.

V kakšnem smislu?

Vseskozi je prisoten stres. Potem ko sem dobil tekmo za svetovni pokal, so mi obljubili, da mi bodo kupili letalsko vozovnico za Kanado in ZDA, kjer so bile naslednje tekme. Bil sem vesel, ker sem mislil, da bom dobil vsaj to malenkost. Potem so mi tri dni pred odhodom rekli, da nimajo denarja in da mi vozovnice ne morejo plačati. Kaj naj tja plavam? Kje naj dobim vozovnico v treh dneh? Potreboval sem tri posamične enosmerne lete v manjša mesta, zato vozovnice ne moreš kupiti z danes na jutri.

Kako ste se znašli?

Moral sem jim groziti. Bilo je za znoret. Poklical sem finančnega direktorja Andraža Kopača. Potem so mi nekako uredili vozovnico in jo tudi plačali. Če je ne bi, bi se mi res zmešalo. Tako se pa ne morejo obnašati. Sprva se je za nakup vozovnice z zvezo dogovarjal moj trener Aljoša Planteu, ki ni mogel doseči nič. Rekel sem mu, naj jim reče, naj mi jo prek njihovega agenta, ki se ukvarja z nakupom vozovnic, vsaj rezervirajo, kajti to precej lažje storijo kot jaz. Odgovorili so, da to ni njihova stvar. Takrat se mi je res zmešalo, zato sem jih poklical. Obstajajo načela morale in etike. Če sem jim prinesel zmago, bi mi lahko vsaj vozovnico rezervirali, kar jih nič ne stane. Sledili so kar divji pogovori. Na koncu so le plačali vozovnico. Pri nas moraš groziti, če želiš kaj doseči.

V kakšnem odnosu ste z zvezo sedaj?

Sploh ne hodim na smučarsko zvezo, ker se mi vse skupaj gabi.

Izhajate iz vrst alpskih smučarjev. Zakaj ste presedlali na smučarski kros?

Alpsko smučanje je za moj značaj preveč ozka disciplina. Vedel sem, da imam več atributov, ki jih v smučarskem krosu lahko izkoristim. Ta disciplina je bolj kompleksna. Moraš biti zelo dober smučar, obvladati moraš skoke, moraš biti pogumen. To je idealno zame. Preden sem odšel med tekmovalce smučarskega krosa, sem začel trenirati z reprezentanco A za hitre discipline (pred tem je bil šesti in osmi na mladinskem svetovnem prvenstvu, op. p.). A sem si rekel, da grem. In sem šel. Star sem bil dvajset let.

Bi v alpskem smučanju lahko dosegli vidne rezultate?

Zagotovo. V smučarskem krosu je vzdušje bolj sproščeno. Alpsko smučanje je postalo zadrto. Moški so še v redu, dekleta pa se po tekmah sploh ne pogovarjajo. Vsi so skregani med seboj.

Torej vam ni nič žal, da ste se odločili za smučarski kros?

Kje pa. Poglejte, kako živim. Super. Rezultate imam, vse imam. Zakaj bi mi bilo žal?

V alpskem smučanju se obračajo večje vsote denarja, tekmovalci so bolj prepoznavni.

Ni vse v tem. Po tekmah za svetovni pokal je bila v Kanadi še ena tekma. Ta ne šteje za svetovni pokal, a ima precej višji nagradni sklad. Jaz sem šel domov. Večina je šla tja, ker je denarni sklad visok. Na tekmah za svetovni pokal zmagovalec dobi 3600 evrov. To ni nič. Tam je bila zmaga vredna 10.000 ali nekaj podobnega. Vsi so govorili, da moramo iti na to tekmo. A sem jim rekel: "Se zavedate, da moraš zmagati, če želiš dobiti nagrado?" Tako je tudi v alpskem smučanju. Tam je več denarja. Ampak ali ga naši smučarji imajo?

Pravite, da mora biti tekmovalec v smučarskem krosu pogumen. Vas je kdaj strah?

Niti ne. Strahu nikoli nisem imel pri nobeni stvari. Bistvo je v nečem drugem. Voziš se po repih smuči drugih tekmovalcev. Vseeno v zavoju odločno stopiš na smučko. To je ključno. Navaditi se moraš v gneči zapeljati, kot bi zapeljal, če bi bil na progi sam. Zaradi tega moraš biti pogumen.

Katera disciplina je bolj nevarna - smučarski kros ali alpski smuk?

Ko pri smuku padeš, ponavadi ne vstaneš. Poškodbe so drugačne. Tam je hitrost višja. V smučarskem krosu je več padcev in več poškodb. Veliko je poškodb križnih vezi in zlomov rok. V naši disciplini na vsaki tekmi okoli pet tekmovalcev odpeljejo v bolnišnico. Pri smuku je poškodb manj, a ko so, so divje. Tudi pri nas je bilo nekaj hudih padcev. Neki nesrečni Francoz si je pretrgal živec na vratu in je hrom. Sam se poškodbam dobro izogibam (potrka se po glavi, op. p.).

Zmagali ste na tekmi za svetovni pokal in Red Bullovi ekipni tekmi, drugi pa ste bili na X-games. Katerega od teh rezultatov najvišje vrednotite?

Drugo mesto na X-games, ki imajo pridih prestiža. So le enkrat na leto. To mi pomeni več kot svetovno prvenstvo. Tja pridejo povabljeni športniki, le smetana. Zmagovalec dobil 25.000 dolarjev, drugouvrščeni pa 12.500. A te Američani oropajo s 40-odstotnim davkom. No, saj pri nas je enako.

Na olimpijskih igrah ste že sodelovali, v Vancouvru ste bili osmi. Na naslednjih v Sočiju ciljate na kolajno?

Zagotovo. Kaže, da nimam pretiranih ambicij. Že sedaj se pripravljam na olimpijske igre.

V tej sezoni nameravate doseči še kakšno zmago?

Bi mi prijalo. Imamo še pet tekem za svetovni pokal. V zadnjem času sem se navadil stati na stopničkah, zato bom verjetno malo razočaran, če na naslednjih tekmah ne bom povsem pri vrhu. Cilje sem že dosegel, kajti rekel sem, da hočem zmagati. Z drugim mestom na X-games sem jih presegel. A sedaj dodajam anekse k pogodbi.

K pogodbi, ki jo imate sami s sabo?

Ja. Nič ne bi bilo narobe, če bi zmagal trikrat namesto enkrat.

Kaj pa s smučarsko zvezo, z njo imate pogodbo?

Ne.

Torej sodelujete na podlagi pravilnika o pravicah in dolžnostih tekmovalcev?

Ne vem, ali je to sploh sodelovanje. Oni govorijo, da sodelujejo z menoj, ampak nič ne naredijo. Zato ne vem, ali je to sodelovanje. Prijavijo me na tekmo in to je to.

Morda boste kaj spremenili z uspehi.

Upam, da bo ljudstvo malo pritisnilo na njih. Če je nekdo dober, ljudje navijajo za njega in si želijo, da bi imel dobre pogoje. Pozivam ljudi, naj naredijo kraval.

V Mariboru ste precej priljubljeni, kajne?

Zelo sem zadovoljen z odzivom ljudi. Sem preprost, sproščen fant. Rad se smejim. Pred kamero se ne pretvarjam. To imajo ljudje radi. Veliko mi pomeni, ker ljudje na mene gledajo na takšnega, kot sem, in ne na človeka, ki ga naredijo mediji.

Se bo to spremenilo, ko boste bolj prepoznavni?

Tudi če so mediji pozorni nate, lahko ohraniš pristnost. Petra Majdič je bila veliko v medijih, pa je ostala super punca. Ni se pretvarjala, zato jo imajo ljudje radi.

Menda se precej ukvarjate tudi z gorskim kolesarstvom.

Yes, yes (Ja, ja, op. p.)

Torej se vozite v klanec?

O, joj, bog ne daj. Jaz grem dol, ne gor. Sicer moram včasih tudi po klancu navzgor zaradi treninga, a to mi ni všeč. Pritegnejo me spusti in skoki ter "four cross". Gre za podobno disciplino, kot je smučarski kros, le da se namesto na smučeh peljemo na kolesih. Poleti občasno tekmujem.

Slišali smo, da imate posebno opravilo, ki mu posvečate veliko pozornosti - umivanje zob.

(krohot) To vam je zagotovo povedala Saša Farič. Vseskozi si moram umivati zobe in tudi telo. Če nisem čist, sem kar živčen. Moram se takoj umiti, sicer kar norim.

Zato da ste urejeni pred dekleti?

Ne, sploh ne.

Se je povpraševanje med dekleti kaj povečalo, odkar nizate uspehe?

Nisem človek, ki bi to izkoriščal. Če se povpraševanje poveča, pa ne bom rekel, da sem žalosten zaradi tega.

Pa se je?

(premolk) Mogoče se je. Kaj jaz vem. Tega ne izkoriščam. Raje si najdem dekle, ki mi je zares všeč.

Tiste, ki povprašujejo po vas, bodo verjetno vesele naslednjega odgovora. Ste še na trgu?

Za zdaj sem. Nimam resne zveze.