Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu je največji vsakoletni projekt reprezentanc. In poleg redkih izjem edina tekma leta (predolimpijska preizkušnja v Londonu, olimpijada), ko najboljši kolesarji sploh oblečejo reprezentančne drese. Evropsko prvenstvo je le za mlajše kategorije. Mednarodna kolesarska zveza želi dati težo (denarja) celinskemu prvenstvu, ker je prvenstvo pod okriljem Evropske zveze. Hkrati je bilo prav na svetovnem prvenstvu videti, kako očitno veliki profesionalni klubi postajajo veliki nacionalni projekti.

Nizozemska reprezentanca, katere člani so bivali v istem hotelu kot Slovenci in gostitelji Danci, je v barvah in s podporo osebja profesionalne ekipe Rabobank. Tako je že leta in v tem so vodilni. V rusko člansko reprezentanco praktično niso uvrstili nikogar, ki ni član njihove ekipe Katjuša. Kazahstanska Astana je bila ustanovljena prav za njihove najboljše, dresov Astane in Kazahstana tudi na Danskem praktično ni mogoče ločiti. Britanska reprezentanca je že v osnovi z istim sponzorjem kot elitna ekipa Sky. Skoraj povsem avstralski projekt bo nova ekipa GreenEdge. Gre za projekt poslovneža z avstralskimi simboli. Za zdaj. Tisti Avstralci, ki niso podpisali pogodbe za novo ekipo, mesta na startu v nedeljo tudi niso dobili. O tem je tožil Mark Renshow, pomočnik Cavendisha. Eden od naših kolesarjev je imel tu drugo razlago, da so se Avstralci bali, da bi namesto za svoje na svetovnem delal še naprej po klubskem nareku za Cavendisha, ki uradno pogodbe sicer še ni podpisal, čeprav je veliko namigov, da je to seveda Sky.

Barve in reprezentančni sponzor ter celo klubske barve se ujemajo tudi pri poljski profesionalni ekipi CCC Polsat. Izmed slovenskih članskih reprezentantov je bil član slovenskega kluba na prvenstvu le Robert Vrečer (Perutnina) ter seveda vsi trije mlajši člani Jan Polanc, Klemen Štimulak (Radenska) in Mark Džamastagič (Sava). Na svetovnem prvenstvu v dresu slovenske reprezentance ni bilo nobenega kolesarja Adrie Mobila. Korošec Mark Haller je v dresu avstrijske reprezentance osvojil peto mesto med mlajšimi člani. Trend preoblikovanja velikih profesionalnih ekip v nacionalne projekte za slovenske kolesarje zagotovo ni dober. Mesto v teh ekipah bodo še težje dobili kot do zdaj. "Razlaga je povsem preprosta. V ospredju ne bo kvaliteta kolesarja, pač pa nacionalnost. Za slovenske kolesarje trend zagotovo ni dober," trdi Milan Eržen, trener in tudi menedžer v Adrii Mobilu ter tisti mož, ki poskuša odpirati vrata slovenskim kolesarjem v najboljših tujih ekipah.

Ko gre za izjemne posameznike, preprek seveda ni. Borut Božič je denimo podpisal zelo lepo pogodbo za Astano, kjer bo športni direktor odslej Gorazd Štangelj. Tja pa že nekaj časa selijo tudi Janija Brajkoviča. Za Katjušo naj bi v naslednji sezoni vozil Simon Špilak, a drugi viri pravijo, da ostaja v Lampreju. Medtem ko bo verjetno Blaž Furdi (doslej Adria Mobil) vozil za Geox, kot še naprej tudi Marko Kump. Grega Bole (Lampre) in Kristijan Koren (Liquigas) ostajata v Italiji, Blaž Jarc naj bi podpisal za največjo nemško ekipo NetApp. Slovenci v anglosaksonske ekipe težje prodrejo. Jure Kocjan in Aldo Ino Ilešič ostajata v ekipi Team Tape1 s sedežem v ZDA in francoskim sponzorjem. "Svoje slovenske profesionalne ekipe v Sloveniji nimamo. Čeprav vsi najboljši kolesarji že leta upamo, da jo bomo nekoč imeli. Še vedno verjamem, da je to mogoče," je dobre pol ure po uradni objavi konca tekmovalne kariere še na Kraljevi cesti v Rudersdalu razmišljal Gorazd Štangelj. Z njegovim novim delovnim mestom enega od športnih direktorjev (vodi športno plat kolesarske ekipe) v ekipi Astana so se zagotovo odprla še ena vrata za mlajše slovenske kolesarje. "Za slovensko kolesarstvo je zagotovo dobro, če kdor koli od Slovencev prevzame tako delo. Če bo v moji moči, bom zagotovo pomagal, da bo več Slovencev dobilo mesto v eni najmočnejših ekip na svetu."