Slog, ki v kolesarstvu najbolj navdušuje. Nepredvidljivo, napadalno, suvereno, impulzivno. In tisto, kar krasi 26-letnega Boleta, instinkt za pravi trenutek. Zgodovinska zmaga slovenskega prvaka v nizu najpomembnejših dirk WorldToura je dolga leta praktično visela v zraku, posebno v zadnjem tednu. Že preteklo nedeljo, ko je kolesar iz Begunj na Gorenjskem osvojil deveto mesto na klasiki v Hamburgu (Borut Božič je bil v sprintu tretji), je pripomnil, da bi dosegel več, če bi bila trasa težja, če bi imel več prostora v sprintu, če bi bile okoliščine le malce drugačne.
V Plouayju, ki seveda šteje med najpomembnejše dirke tretjega dela sezone, je vse naredil sam, brez čejev. Ko je v zadnjem, 19 kilometrov dolgem krogu napadel "Vesoljec" Philipe Gilbert (Omega), je na vrhu zadnjega klanca v osredju ostalo le še devet kolesarjev, tudi Bole. Ob novem skoku je Bole uspel ostati spredaj s trojico, dva kilometra pred ciljem pa jih je še enkrat presenetil in napadel. Zasledovalci Francoz Thomas Voeckler, Avstralec Simon Gerrans, sicer že zmagovalca Plouayja v letih 2007 in 2009, svetovni prvak Thor Hushovd ter še skupina 70 kolesarjev z Borutom Božičem (32. mesto), Kristijanom Korenom (59.) in Gorazdom Štangljem (70.) so ga zadnje metre lahko le gledali v hrbet med proslavljanjem.
"Tokrat je bila trasa res dovolj težka. Bil sem med tistimi, ki smo zdržali Gilberta, sam, brez velikih težav. Ko sem napadel, me je trojica ujela, in ker sem videl, da niso složni, sem to še enkrat izkoristil. Potem je šlo do konca. Ne spominjam se ničesar več. To je tako in tako največ, kar sem dosegel," je dogajanje na kratko opisal Bole po šestih urah in pol dolgi dirki. "In seveda gre zahvala vsej ekipi, posebno Simonu Špilaku, ki je naredil največjo selekcijo na klancu," se je Prekmurcu zahvaljeval Bole.
