Nagrada je namenjena predvsem podjetjem, ki se zavedajo družbene odgovornosti in jo vključujejo v svoje poslovanje. Poslanstvo nagrade je spodbujati celovitost v razmišljanju, inovativnost v delovanju in odgovornost pri poslovanju slovenskih podjetij, vsako leto želijo dodati poleg podjetij še kakšno drugo področje, kot so na primer neprofitne organizacije, javna uprava. Letos bodo ob kategoriji podjetja poskusili dodati še kategorijo zavodi.
Kot je pojasnila Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO, letošnje leto prinaša torej kar nekaj novosti, med drugim so razpisali še razpis za posebno priznanje in sicer za novinarja/ko, ki s svojim delom vidno pomaga razširjati koncept družbene odgovornosti in osveščati o njenem pomenu, v kratkem pa se obeta tudi razpis za podjetnika s slovenskimi koreninami v zamejstvu in po svetu, ki je aktiven na področju družbene odgovornosti in izkazuje povezanost s Slovenijo ter pomaga spodbujati mlade k razvoju na tem področju.
Komisija pri ocenjevanju prijavljenih podjetij ocenjuje dejavnosti podjetij na področjih - zaposleni, skupnost, okolje, odnosi na trgu pa tudi vodenje, saj je pomembno, kako vodstvo v menedžerskem smislu uveljavlja družbeno odgovornost podjetja interno in eksterno. "Pomembno je, da družbena odgovornost podjetja sovpada z njegovo osnovno dejavnostjo in jo nadgrajuje, kar je koristno za podjetje in družbo, v kateri deluje," poudarja Anita Hrast, ki je prepričana, da moramo družbeno odgovorno ravnati vsi posamezniki.
In kako se dejansko vedemo? Kako ravna človeštvo? "Človeštvo se vede kot tisti, ki je padel z nebotičnika in je pri prvem nadstropju še vedno živ in zadovoljen," slikovito opisuje, kako se človeštvo zaveda lastnega neodgovornega ravnanja ddr. Matjaž Mulej, predsednik strokovnega sveta inštituta IRDO. "Strokovnjaki opozarjajo, da ravnamo, kot da imamo na voljo tri planete, ne le enega, ki ne more rasti. Poraba naravnih virov je pretirana, onesnaženost našega planeta, ki naj bi prenesel samo milijardo ljudi, tudi. A to so le zunanji znaki prevlade enostranskega obnašanja namesto družbene odgovornosti in primerne celovitosti."
Kriza in naše družbeno neodgovorno vedenje vodita človeštvo dobesedno v samomor, opozarja ddr. Mulej. Koliko pa se tega ljudje sploh zavedamo? "Če bi šteli podjetja, ki se prijavijo za pridobivanje priznanj, kot so horus, zlata nit, družini prijazno podjetje, poslovna odličnost in podobna, za katera je treba najprej pri sebi marsikaj prenoviti, bi dobili zelo nizek odstotek od vseh obstoječih. Zavedanje je torej še šibko. Podobno sliko dobimo, če gledamo uradna mednarodna merila poslovne uspešnosti," opozarja ddr. Mulej.
Prav tako družbene odgovornosti ne živijo politiki. "Politike se žal drži slab priokus in je vprašanje, kdaj bo tam bolje. Če bi citirala razmišljanja ddr. Matjaža Muleja in drugih znanstvenikov, ki jih preučuje (na primer Porter), bi lahko rekli, da je in bo politike uničilo izobilje, tako tudi marsikoga, ki ni politik. Žal so si napisali takšne zakone, da ni kazni za kršitve. Zato nekaj elite živi v izobilju, ki pa je slepa ulica, saj ne vodi v ustvarjanje. Če imaš namreč vsega dovolj, nimaš motiva ustvarjati. Nisi več inovativen, torej nazaduješ. In če naši politiki nazadujejo, je to lahko že družben problem, saj vendar vodijo našo državo. Torej, smiselno bi bilo uravnotežiti družbena razmerja, da bi bilo na vseh straneh več motiva za ustvarjanje. Vsi smo namreč soodvisni, nekateri to žal spoznajo prepozno," meni Anita Hrast.
Intervju z Anito Hrast na
www.zaposlitve.dnevnik.si
