1244, ki je vzpostavila mednarodno administracijo na Kosovu), in sicer v vrednosti 40 milijonov evrov. Vzrok za to je, da tako v političnih centrih kot med tamkajšnjim prebivalstvom Unmik obstaja bolj ali manj samo še na papirju. Njegova misija bi se pravzaprav morala končati že junija 2008, ko je začela veljati kosovska ustava in tudi zato mu ne posvečajo pozornosti.

To ne pomeni, da bo mednarodna misija presahnila v naslednjem letu dni. Diplomatski viri v Prištini navajajo, da se bo nadaljevala še v letu 2013 in celo 2014. Glavna dejavnost Unmik je zdaj osredotočena na severni del Kosova in bo njegov nadaljnji obstoj pod trenutnim vodstvom italijanskega diplomata Lamberta Zannierja odvisen od tega, kako se bo razrešil problem tistega dela najmlajše evropske države, ki ga dejansko še vedno nadzoruje Srbija.

Priština brez oblasti prek reke Ibar

Kosovska oblast še ni segla na sever prek reke Ibar, ki mesto Mitrovica deli na dva dela. Red in varnost v tem delu države nista v rokah prištinske vlade, tamkajšnje srbsko prebivalstvo ne priznava mednarodne civilne misije (ICO), ker je ta priznala kosovsko državo, evropska misija Eulex, ki naj bi okrepila delovanje pravosodnih organov, pa ostaja statusno nevtralna, ker Kosova ni priznal tudi del članic Evropske unije. A tudi nevtralnost Eulexu ne omogoča, da bi na kosovskem severu odigral kakšno dejavno vlogo.

Unmik tako ostaja glavni mednarodni dejavnik severno od Ibra, saj lokalni Srbi in uradni Beograd vztrajajo pri stališču, da je za Kosovo veljavna samo uvodoma omenjena resolucija varnostnega sveta ZN oziroma da je status Kosova še nerazrešen in ima tam edino misija ZN potrebna pooblastila.

Evropska unija ima na Kosovu hkrati svojega odposlanca za njegov severni del, in sicer italijanskega veleposlanika v Prištini Michaela Giffonija, ki Bruselj redno obvešča o tem, kaj se tam dogaja, ter specialnega odposlanca za Kosovo Pietra Feitha, ki je zadolžen za celotno državo in je tudi mednarodni civilni predstavnik v imenu tako imenovane upravljalske skupine 25 držav, ki so prve priznale Kosovo. Njegova dolžnost je, da slednje redno (po navadi vsaka dva meseca) obvešča o stanju v tej državi.

Celotna zapletena mednarodna struktura je hkrati del tako imenovane nadzorovane neodvisnosti in tako ali drugače temelji na resoluciji 1244 varnostnega sveta ZN. Tako naj bi ostalo še vsaj tri leta, čeprav je na Kosovu vse pogosteje slišati, da bi se morali sporazumeti o koncu procesa "nadzorovane neodvisnosti". Poznavalci razmer opozarjajo, da gre zgolj za neuresničljive želje, vsaj dokler se država sooča z nakopičenimi političnimi, varnostnimi, gospodarskimi in socialnimi problemi, za reševanje katerih je Prištini nujno potrebna tudi mednarodna pomoč.