Hokejski leti 1991 in 2011 se najbrž ne moreta v ničemer primerjati?
Kar zadeva samo kakovost, zelo težko. Hokej, tu mislim predvsem na fiziko in tehniko, je šel toliko naprej, da je to skorajda nemogoče. Nekaj k temu pripomore še razvoj opreme in samega načina treninga.
Toda kljub temu je bilo v vaših najboljših hokejskih letih več naboja na večnih derbijih. Zakaj?
Kar zdaj gledamo, res ni na pričakovani ravni, vzrokov pa je več. Pred desetletjem ali dvema so imeli hokejski derbiji med Jesenicami in Olimpijo enostavno večjo težo. Morda tudi zato, ker se tekmeca nista srečevala vsak mesec, kar se v EBEL dogaja v zadnjih letih. Malo nerodno je, ker se po avstrijskem prvenstvu naredi državno prvenstvo, kjer organizatorji skušajo zadovoljiti še preostale slovenske klube. S tem seveda ni nič narobe, a v bodoče bi morali vsi klubi, reprezentanca in organizator tekmovanja stopiti skupaj in priti do neke optimalne rešitve. Za Olimpijo in Jesenice je mesec dni brez močnih tekem resnično predolg. Morda bi lahko slovenska kluba tudi med sezono v EBEL, ko je kar nekaj prostih torkovih terminov, odigrala še kakšen dvoboj s Slavijo, Triglavom in podobnimi moštvi. V tem primeru ne bi mogli govoriti o večji utrujenosti ljubljanskih in jeseniških hokejistov, saj se na podobnih obračunih igra s pol moči.
Morda je ravno ta enomesečni premor, ki ste ga omenili, glavni razlog, da je bil Tivoli na prvih tekmah finala na pol prazen?
Ja, to je žalostno. Tudi sam sem bil začuden nad prazno cesto na Celovški, ko sem se peljal proti dvorani, prepričan pa sem, da bi bile tekme bolj gledljive, če bi bilo na tekmah po pet tisoč ljudi. Ko te navijači ponesejo, je vse drugače in to se ne spreminja.
Vendar zakaj je motiv v državnem prvenstvu nižji kot v EBEL? Navsezadnje gre vendarle za vrhunec domače sezone.
Domačim hokejistom državno prvenstvo enostavno pomeni precej več kot tujcem, ki podobne tekme vzamejo kot del službe. Sezona v EBEL je za njih le prvotnega pomena, saj jo igrajo šest, sedem mesecev. In ravno tu vidim razlog, da Jeseničani vodijo v seriji z 2:0 v zmagah, kajti njihovi domači igralci imajo večjo vodilno vlogo v moštvu kot tisti v Ljubljani. Letos je denimo zelo navdušila trojka Tičar, Jeglič in Sabolič, kar je odlično. Le upamo lahko, da bo tako navdahnjenih igralcev še več.
Torej ničle Olimpije z dveh tekem ne jemljete kot presenečenje?
Po eni strani jo, saj imajo v Tivoliju kakovostno ekipo, ki pa so ji v zadnjem času ponagajale poškodbe. No, kljub temu je pri Olimpiji še vedno dovolj dobrih igralcev, ki bi morali iztržiti ugodnejši izid.
Serija se jutri po vsej verjetnosti seli v Podmežaklo, kjer lahko Jeseničani že v petek postanejo prvaki.
Za železarje sta uvodni zmagi vsekakor lepa popotnica pred nadaljevanjem, a računam, da bo Olimpija še nevarna. Če bi se bolj sprostila v igri, bi bila tudi sama kvaliteta igre višja, kar bi bil navsezadnje dober znak za reprezentanco.
Selektor Matjaž Kopitar je dejal, da bodo imeli reprezentanti iz Ljubljane in Jesenic malo časa, da bodo preklopili na nov sistem.
Zagotovo. To bo vsekakor zahteven proces, saj se po tako dolgi sezoni čuti utrujenost. Treba bo premisliti in najti neko optimalno rešitev, da se bodo lahko ti fantje dvignili na fizičnem področju, a paziti, da bodo obenem dovolj spočiti.
