Ni povsem enoglasnega odgovora stroke, zakaj se je človek že v davnih časih skrival za masko. Nekateri viri pravijo, da se je tako lažje približal divjadi, ki jo je lovil, drugi, da se je tako v obredih skušal dobrikati nerazumljivim silam narave in ugajati bogovom. Prav iz obrednih mask naj bi se razvile danes znane pustne maske.

Pripoved naših prednikov

Toda nekaj je "maškarada", ki je sicer lahko zgolj paša za oči ali svojevrstna karikatura aktualnega časa, drugo pa je pripoved zgodovine naših prednikov, ki so take obrede razumeli na svoj način. Tako pripoved so letos že dvajsetič zapored pripravili člani Etnografskega društva Korant Markovci, ki ga vodi Marjan Bezjak. Fašenka (pustovanja, praznovanja pomladi ali povabila znancem in "gostačem" na dobrote - kakor hoče kdo razumeti avtohtono poimenovanje prireditve) v Markovcih se je minulo soboto udeležilo več kot 1500 mask v okoli tridesetih etnografskih in karnevalskih skupinah, ki so prišle tudi z drugih koncev Slovenije in celo iz Avstrije ter z Madžarskega. A največje pozornosti so bili deležni domači fašenski liki (pokači, koranti, kopjaši, orači, melika, ruse, medvedi, piceki, kurike, vile), katerih izvor je prav Ptujsko polje.

To ne preseneča, kajti za razliko od drugih podobnih prireditev je markovška posebnost, poleg etnografskega značaja, predvsem v tem, da se avtohtoni nastopajoči liki ne zgolj sprehodijo mimo opazovalcev, temveč svoje poslanstvo prikažejo z nastopom na mnogih naključno izbranih dvoriščih - skorajda na vsakem. Vsa vas namreč od "bičovega poka" (od svečnice dalje, ko pokači s svojimi posebnimi biči "pokajo fašenk", najraje v večernem mraku, ko je pok še posebno adrenalinski) živi za ta čas - fašenski čas. To je čutiti na vsakem koraku. Saj že prej z duhci in trakovi okrašene domačije nastopajoče ter opazovalce pričakajo s hrano in pijačo.

Korant oziroma kurent

Ni dvoma, da je najbolj prepoznaven lik tega okolja korant, po katerem društvo nosi tudi ime. Pri tem je zanimiva črkovna igra, ki jo Dragan Mikša razloži tako, da v staronemščini ime korant pomeni rogati mož. Po drugih trditvah pa naj bi mu dal ime farni župnik iz latinske besede current, kar pomeni teči. Latinsko je znal le on. Zato je to verjetno edino takrat zapisano ime lika. Kakor koli že, v Markovcih so se odločili, da prevzamejo med domačimi ljudmi bolj uveljavljeno poimenovanje, in to je korant.

Ni pa manjkalo veliko, da izbor imena sploh ne bi bil mogoč. Pred drugo svetovno vojno so oblasti stare Jugoslavije koranta preganjale, ker so se različne skupine med seboj spopadale, tudi do smrti. Zato so ta lik želeli preprosto izbrisati iz spomina. Kot opozarja Matjaž Mlinarič, je rešitev prišla s sodelovanjem na Festivalu narodnih običajev v Mariboru leta 1939 in se potrdila leta 1960 na Ptuju, ko je bilo organizirano prvo kurentovanje. Oboje pa je pomenilo, da je bil korant iztrgan podeželju in kot kurent prestavljen v mesto. Še več, po njegovem se danes v tej preobleki pojavljajo tudi nastopači, ki s tovrstno tradicijo nimajo nič.

To ni bilo najbolj po volji tistim, ki so korantovo izročilo nosili iz roda v rod. Zato so se po nekaj spontanih druženjih odločili, da koranta vrnejo na domače podeželsko dvorišče. Leta 1992 ustanovljeno Etnografsko društvo Korant Markovci je ob svoji 20-letnici delovanja dobilo svojevrstno priznanje za svoj trud. Število nastopajočih in obiskovalcev je preseglo njihova pričakovanja. Celo vreme je z že skoraj pomladanskimi razmerami tisti dan prikimalo njihovim prizadevanjem. Torej, Markovčani so ponosni, da fašenski liki z njihovega polja lahko ponesejo ime Slovenije po vsem svetu in ne le v sosednja mesta. Pri tem pa poudarjajo, da je pomembno povedati, kje so korenine… (ku)