Začnimo pri veterinarki Iris Selan, ki očitno ni imela srca, da bi dvema bulmastifoma, zaradi krvoločnega napada na Stanislava Megliča kazensko zaprtima v zavetišču, dala injekcijo, kot je velevala odločba veterinarskega inšpektorja. Nadaljujmo pri kinologu Rajku Rotnerju (stricu ministrice Katarine Kresal), ki je že dan po napadu štirih Baričevičevih bulmastifov na Megliča na poziv odvetniške pisarne Senica (Miro Senica je življenjski partner Kresalove) odšel v zavetišče Gmajnice ocenit enega od popadljivih psov - Atosa - in pristojnim povedal, da bi bilo koristno, če se vrne v domače okolje.
Rajko Rotner je bil do Saše Baričeviča ustrežljiv tudi nekaj mesecev kasneje. Takrat je s kinološko kolegico Alenko Černe v zavetišču Gmajnice drugemu nevarnemu bulmastifu - Joy - izdal vzrejno dovolilnico za plemenjaka, njegovo zunanjost je označil z oceno odlično 5, gibanje pa za dobro, čeprav je vidno šepal. S temi dokumenti je odvetniška pisarna Mira Senice izsiljevala in grozila veterinarjem, ki so želeli bulmastifa Atlasa in Joy usmrtiti. Černetova je odločilno vlogo odigrala tudi lani, ko se je kot predsednica posebne strokovne komisije, ki jo je imenovalo ministrstvo za kmetijstvo, podpisala pod mnenje, da se dva od nevarnih bulmastifov lahko vrneta domov.
Saša Baričevič je imel znance in prijatelje tudi v vladi, na sodiščih, tožilstvu, pri policiji... Predsednik vlade Borut Pahor je javno povedal, da ga je osebno zelo dobro poznal, od kandidatov za novega kmetijskega ministra je celo zahteval, da Milana Pogačnika operejo vsakršne krivde v zvezi z bulmastifi. Predsednik države Danilo Türk je bil pacient dr. Saše Baričeviča, Pahorjeva donedavna vodja kabineta Simona Dimic je s pokojnim zdravnikom dopustovala v Grčiji, njegova prijateljica je bila tudi Pogačnikova desna roka Sonja Bukovec, Baričevičevo sestro Deo pa naj bi po poročanju TV Slovenija dobro poznala tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je na začetku usmerjala preiskavo, povezano z okoliščinami smrti Saše Baričeviča.
Baričevičev odvetnik Miro Senica je v imenu svoje stranke uporabljal nenavadne metode izsiljevanja, a mu brez prijateljev in znancev na ministrstvu za kmetijstvo gotovo ne bi uspelo. Če je uradnikom in funkcionarjem njihovo uslužnost še mogoče spregledati, so napake, ki so jih v zvezi s primerom delala sodišča, nedopustne. To velja zlasti za upravno sodišče, saj je svojo sodbo oprlo na neveljavni zakon o zaščiti živali. V tej zgodbi so zatajili tudi policisti, sploh zaradi načina, kako so se lotili preiskave spornega postopka vračanja psov lastniku, saj so tiste, ki so jih vrnili (ljudi na ministrstvu za kmetijstvo), pustili popolnoma pri miru.
Je predsednik vlade Borut Pahor maja letos na pamet rekel, da zaradi bulmastifov ne bo nihče kazensko odgovarjal, ker ni nihče psov vrnil lastniku z namenom, da bi se komu zgodilo kaj hudega? So tožilci in policija res storili vse, kar je bilo v njihovi moči, ali so le slepo sledili Pahorjevi preroški napovedi? Dejstvo, da v desetih mesecih niso našli dokazov za kazenski postopek in so zato večino kazenskih ovadb zavrgli, zbuja pomisleke. Sploh zato, ker bodo tožilci, potem ko so iz medijev (znova) izvedeli, da dokazi vendarle obstajajo, kazenske ovadbe še enkrat preverili.
Narobe svet!
