Ministrica se je včeraj odzvala na dvome v zakonitost vladnega ravnanja ob sklenitvi aneksa in dogovora, s katerima plače v javnem sektorju začasno ostajajo zamrznjene. Med njimi je tudi pomislek, da je povišanje zaradi odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij nastopilo s 1. oktobrom in da z aneksom, ki je začel veljati danes, plač ni mogoče urejati za nazaj.
Po besedah ministrice 155. člen ustave, ki ureja retroaktivnost aktov, govori o aktih, ki jih lahko definiramo kot enostranske akte oblasti (zakoni, podzakonski akti, splošni akti). Pri aneksu pa gre po njenih navedbah za pogodbeno dogovarjanje, spremembo pogodbe, "kjer sta stranki avtonomni v izražanju volje". Niti zakon o kolektivnih pogodbah niti kateri koli drugi zakon v takšnem primeru ne določa izjem od civilnopravnih razmerij, kjer pa velja, da se stranki lahko o medsebojnih obveznostih svobodno dogovorita, torej tudi za nazaj, je dejala Pavlinič-Krebsova.
Poudarila je, da je vlada političen organ, pri vseh njenih odločitvah pa svoje mnenje podajo tudi pristojne službe. In te nikoli niso opozorile, "da ta proces socialnega dialoga ne bi bil skladen z zakoni, ustavo oziroma kolektivno pogodbo za javni sektor", je poudarila. Odzvala se je tudi na očitek, da je ureditev novega kvoruma za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor v neskladju z ustavo. Kot pravi, bo ustavno sodišče o noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju presojalo, kot bo in je že storilo v stotih drugih primerih.
