"Številka je spodbudna. Sicer je nekoliko višja kot leta 2008, vendar se nadaljuje trend upadanja števila samomorov," pravi doc. dr. Saška Roškar z Inštituta RS za varovanje zdravja (IVZ). Preprečevanje samomora je stvar več sektorjev, ob tem opozarja Roškarjeva. Po podatkih IVZ je v letu 2008 zaradi samomora umrlo 408 ljudi.
Roškarjeva dodaja, da je pomembno tudi sodelovanje z mediji. Zato so strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij skupaj z uredniki in novinarji pripravili tudi smernice o poročanju o samomorih. Predstavili jih bodo 10. septembra na osrednjem dogodku ob svetovnem dnevu boja proti samomoru. "Treba pa je poudariti, da preprečevanje samomora ni samo stvar desetega septembra, temveč celotnega leta," še dodaja.
Službe oziroma stroke se vse bolj povezujejo med seboj, pa tudi zakon o duševnem zdravju je uvedel nekaj novih profilov, se napredka pri preprečevanju samomorov veseli predsednik društva Ozara Slovenija mag. Bogdan Dobnik. Vedno več je prizadevanj za osveščanje in preventivo, pri čemer imajo po njegovem pomembno vlogo svetovalnice in nevladne organizacije, ki so zelo dejavne na tem področju.
Težko bi rekli, da se spreminja mentaliteta ljudi pri nas, pravi Dobnik. Po njegovem gre pri upadanju števila samomorov predvsem za splet okoliščin. "Na tem področju ni opravljena nobena poglobljena analiza, kar je škoda," dodaja. Sicer pa smo po njegovem mnenju Slovenci na splošno še vedno precej nagnjeni k stremljenju k popolnosti, na dogodke pa se pogosto odzivamo z depresijo, posegamo po alkoholu, mamilih in podobno.
Na naše vedenje na tem področju pa po mnenju Dobnika vplivajo tudi gospodarske razmere. "Nekatere študije kažejo, da se ljudje v času gospodarske krize in težkih gospodarskih razmer med seboj bolje povežejo, preživitveni nagon se okrepi," pojasnjuje. To je na kratek rok pozitivna posledica gospodarske krize, vprašanje pa je, kaj se bo dogajalo na dolgi rok, opozarja, saj je dinamika podobna kot pri brezposelnosti. "Človeka morda motivira k temu, da si poišče kaj drugega, da zamenja delovno okolje. Če pa je brez tega dolgo časa, se zgodi enako kot s telesom, ki mu primanjkuje vitaminov. To pomeni, da človek pade v apatijo, lahko poseže tudi po mamilih, alkoholu," še dodaja.
