Ivo Josipović je v tem stavku strnil razpoloženje spodobne, civilizirane in resignirane Hrvaške, tiste, ki se ne peni, ne besni in ne psuje "Fak you!", ampak samo s prezirom pospremi Jakova Faka na carino in kontrolo potnih listov "EU citizens only".

- Jakov Fak? je brkati hrvaški carinik v rokah obračal rdečo knjižico. Katera država je to, kaj to piše, Sl... Slov... Slovaška?

- Slovenija.

- Slovenija?!? se je delal neumnega carinik in odprl prtljažnik avtomobila. Kje pa je to, v Aziji?

- Ne, v Evropi. Pravzaprav dvajset metrov od tod.

- Kaj pa je tole, Jakov Fak? je brko iz prtljažnika zmagoslavno potegnil malokalibrsko ostrostrelsko puško kalibra 0.22.

- Malokalibrska ostrostrelska puška kalibra 0.22, je odrezal Jakov Fak.

- Kam pa kam z malokalibrsko ostrostrelsko puško kalibra 0.22, Jakov Fak?

- Ja... v Slovenijo, je bil zbegan Fak.

- Sami?

- Sam.

- Potrebujete pomoč?

- N... ne...

- Vsaka čast! se je domišljavo zravnal brko. Boja ne bije svetlo orožje, boj bije junakovo srce!

- Vidite, saj...

- Veste, nekateri se odločajo s kalkulatorjem, se je carinik diskretno nagnil in pokazal na Jadranko Kosor v drugi vrsti, nekateri pa s srcem.

- Ampak, jaz...

- Vse je okej, mu je na koncu pomignil brkati carinik in zarotniško prišepnil, pokažite tem Slovencem.

Tako je Jakov Fak, pripoveduje hrvaška ljudska legenda, s puško na rami šel nad Slovenijo. In tako je - se nadaljuje ljudska legenda - v svetli tradiciji Hrvatov, ki se s puško na rami podajo čez Muro, že naslednji dan v Sloveniji položil orožje. Predal se je prvi slovenski patrulji, na katero je naletel, patrulji Slovenske biatlonske zveze, odvrgel puško in dvignil obe roki kvišku. "Nekateri se odločajo s kalkulatorjem, drugi pa s srcem," je bilo nekako vse, kar je imel hrvaški predsednik Ivo Josipović povedati o tem.

Ustavimo se malo pri tem zanimivem ljudskem pregovoru hrvaškega predsednika. Kaj pravzaprav pomeni? Da sta srce in kalkulator dve nezdružljivi kategoriji, da tisti, ki se odloča s kalkulatorjem, izključi srce? Kdor se torej odloči, da bo zaradi lastnega interesa zamenjal državljanstvo, ta suspendira čustva? To je jasno. Ali potemtakem to pomeni tudi, da tisti, ki se odloča s srcem, izključi kalkulator? Je, da bom natančnejši, domoljub po definiciji nepismen bedak brez osnovne šole, ki ne zna šteti niti do deset? Seveda je. Vsa sodobna zgodovina nas uči, da je tako.

Srce nikoli ni imelo nižje cene, zreducirano je na organ narodove, torej kolektivne identifikacije, nekako - oprostite primerjavi - kot spolni organ. Težava je, seveda, ker te cene tisti z vključenim srcem ne znajo izračunati.

Ljubezen do potnega lista države, v kateri si se rodil, je tako vzpostavljena kot srednji tečaj družbene vrednosti srca. Nič ne more biti nad tem. Jakov Fak, recimo, se je odločil postati najboljši biatlonec na svetu. To je vse, kar zna in želi početi, to je njegova največja strast. Zastavimo vprašanje grobo, celo nepošteno do Jakova Faka: ali ima pravico ljubiti šport bolj od svoje domovine?

Seveda ima.

In če se že hočete obkladati z grobimi in nepoštenimi primerjavami, je tukaj še ena: če se slovo od domovine in odhod v Slovenijo zaradi boljših pogojev za nadaljevanje kariere pojmuje kot odločitev s kalkulatorjem in ne s srcem, zakaj potem tisto velikansko hrvaško vojsko, ki je maja 1945 pobegnila v Slovenijo, uvrščamo med skrajne domoljube, ki jih je vodilo srce - resda na napačno stran, a vendar srce -, in katere tragični žrtvi se je, nota bene, nedavno poklonil tudi sam Ivo Josipović, vodilni hrvaški kardiolog?

Hrvaški domoljubi, kot ste opazili, nikoli niso čutili potrebe po tem, da bi se opredelili do tistih, ki so s kalkulatorjem v rokah namesto srca odhajali v nasprotno smer in po srednjem tečaju domoljubnih čustev prevzemali hrvaški potni list. Pa pri tem niti ne bom tako grob in nepošten, da bi omenjal srbske, črnogorske, ruske in bolgarske mafijce, ki so si hrvaško državljanstvo s kalkulatorjem v rokah kupovali v duty free shopih hrvaških veleposlaništev in konzulatov po svetu.

Ne: v mislih imam prav ljudi, kot je Jakov Fak, športnike torej, od dvigalca uteži Nikolaja Pešalova do nogometnega zvezdnika Eduarda da Silve, ki so postali Hrvati, ko v domovini za njih ni bilo več kruha - zato, ker imajo radi šport ali pa družino, ni važno, in zato, ker jih imajo prav po hrvaškem tečaju raje kot v domovini -, in ki so dobili potni list samo zato, da bi hrvaške sefe napolnili z zlatom z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. Ki so se torej odločili s kalkulatorjem, ne pa s svojim bolgarskim ali brazilskim srcem.

Domovino imaš namreč rad s kalkulatorjem, smučarski biatlon pa s srcem.

Zato bo Jakov Fak najboljši biatlonec na svetu. Zato, ker smuča kot Slovenec in strelja kot Hrvat.