V čistilni akciji, v katero so povabljeni vsi prebivalci, želijo organizatorji očistiti okoli 20.000 ton kosovnih in komunalnih odpadkov, za nevarne odpadke pa bodo poskrbele pristojne službe, ki so usposobljene za ravnanje z njimi.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila ena od vodij projekta Petra Matos, bodo prostovoljci čistili divja odlagališča, kjer bodo pomagali vsi prostovoljci, pri čiščenju sprehajalnih poti pa naj bi sodelovale predvsem šole, vrtci in društva upokojencev.
Kot je pojasnil eden od vodji projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu Aleš Pevc, se projekt zgleduje po estonski akciji, ko je 3. maja leta 2008 v enem dnevu 50.000 prostovoljcev v petih urah očistilo 20.000 ton odpadkov. Za to bi Estonija drugače porabila tri leta in 22 milijonov evrov.
Izpostavil je, da želijo z akcijo zmanjšati število divjih odlagališč in bolj ozavestiti prebivalce za ločevanje odpadkov. V Sloveniji odpadke iz gospodinjstva ločuje le okoli 10 odstotkov prebivalcev, medtem ko v nekaterih drugih evropskih državah ločijo do 70 ali celo do 90 odstotkov gospodinjskih odpadkov, je pojasnil.
Kot je izpostavil profesor na oddelku za geografijo na filozofski fakulteti Dušan Plut, odlagališča zastrupljajo zrak, zemljo, ogrožajo zdravje ljudi in živali, izčrpavajo naravne vire ter pomenijo skrajno neodgovorno ravnanje posameznikov.
Poudaril je, da Slovenija še vedno nima popisa vseh odlagališč, zato so ocene o številu zelo različne, gibljejo pa se od 10.000 do 60.000. Število odlagališč pa kljub organiziranemu zbiranju odpadkov še vedno narašča. "To je odraz naše kulture. Vsak od nas je odgovoren za stanje v okolju," je poudaril Plut.
