Tokratni sogovorniki okrogle mize, ki je potekala v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine (GZDBK), so bili Marta Strmec, direktorica splošno kadrovskega sektorja v Trimu in vodja Sekcije za ravnanje s človeškimi viri GZDBK, Marinka Šabec, vodja kadrovskega oddelka v podjetju Iskra Kondenzatorji, Božidar Resnik, direktor družbe Kostak, ter Saša Mrak, vodja odnosov z javnostmi in vodja nacionalnega izbora najboljšega zaposlovalca Zlata nit.

Po ameriškem ekonomistu Jeremyju Rifkinu se bo svetovna proizvodna zaposlenost do leta 2040 s 163 milijonov delovnih mest, kolikor jih je bilo leta 2004, skrčila le na nekaj milijonov delovnih mest in tako praktično končala svetovno obdobje množične tovarniške delovne sile. Rifkin ocenjuje tudi, da bo leta 2050 za upravljanje in delovanje tradicionalne industrijske sfere potrebnih le še okoli pet odstotkov odraslega prebivalstva.

Številne spremembe v strukturi trga dela in ponudbe zaposlitev zahtevajo nova znanja in veščine, toda zgolj spremembe še ne zagotovljajo nujno tudi potrebne motiviranosti zaposlenih, da bodo tem sledili v ustreznem tempu. Polona Pibernik iz založniške hiše Mediade je kot predstavnica Sekcije internih komunikatorjev pogovor usmerila v to, kaj lahko podjetja storijo in predvsem kako naj ravnajo, da bodo lahko v omenjenih okoliščinah v prihodnosti obdržala zaposlene, zagotavljala zadostno število delovnih mest še naprej ter spodbujala razvoj zaposlenih, da bodo osvajali nova znanja, ki jih zahteva prihajajoči tip delovnih mest.

Marta Strmec je med drugim poudarila, da je nov tip delavca precej pogojen z generacijskimi lastnostmi in da gre pri tem vprašanju predvsem za problem prilagajanja generacij, ki so na trgu delovne sile že dlje časa. Večstranskost znanj, uporaba informacijske tehnologije in prilagodljivost na spremembe so lastnosti, ki jih nižje izobraženi zaposleni ter delavci v proizvodnji težje privzemajo. Šabčeva je poleg tega poudarila tudi problem regijskih okoliščin, ki ponekod še komaj omogočajo delovna mesta, kaj šele kaj drugega. Kljub temu verjame, da je še posebej v težkih razmerah prav komunikacija tista, ki še najbolj prispeva k zavzetosti in motiviranosti zaposlenih. Umetnost vodenja, kot je to z dvema besedama povzel Božidar Resnik, pa je tista, ki nedvomno pogojuje vse našteto.

Pomen motivacije je povezal tudi z inovativnostjo, za katero sam verjame, da jo že šola preveč zatira. Mrakova je pri tem poudarila, da najboljši zaposlovalci nujnost sprememb in prilagajanja zahtevam trga dobro razumejo, kar se odraža pri novih oblikah delah, združevanju nekaterih funkcij v podjetju in s tem ustvarjanju novih ter spremenjeni filozofiji poslovanja podjetja, ki veliko bolj vključuje trajnostni razvoj in družbeno odgovornost.