Ko beseda nanese na avtomobile, se odvija stalen boj med čustvi in razumom. Tudi sam nanj nisem imun. Bilo je v zgodnjih 90. letih, ko sem se odločil, da bom kot akviziter ob študiju prodajal knjige. Ker so bili moji kolegi zelo uspešni in mi razlagali, kakšne denarce služijo, sem tudi sam zaplaval v sanjski svet in bil prepričan, da si bom kupil njega. Ferrarija. Ferrarija testarosso. Po mesecu dni je bilo jasno, da akviziterstvo ni zame, nakup ferrarija pa so bile zgolj neuresničene sanje.

Testarossa, pod obliko katere so se podpisali pri Pininfarini, je bila dvovratni kupe, ki so ga leta 1984 predstavili na salonu v Parizu. Motor je imela nameščen med osema, a za kabino, kar je povečevalo stabilnost in izboljšalo vodljivost v zavojih. Pogon je bil speljan na zadnji kolesi, moč pa se je prenašala prek 5-stopenjskega ročnega menjalnika. Na cesti je zdržala med letoma 1984 in 1996, skupaj z različicama 512 TR in F512 M so jih izdelali 9939.

Znanih lastnikov je bilo ogromno

Vodja moštva za dizajn je bil Leonardo Fioravanti. Ker je imel izkušnje z aerodinamiko, se je to poznalo pri koeficientu upora, ki je bil vsega 0,36, pri čemer testarossa ni potrebovala zadnjega spojlerja. Nekaj posebnega je bilo tudi, da je imela vzvratno ogledalo zgolj na voznikovi strani. Originalna je imela pod motornim pokrovom 4,9-litrski dvanajstvaljnik z maksimalno močjo 390 konjev (287 kW), kar je bilo dovolj za 5,8 sekunde do stotice, maksimalna hitrost pa je bila 290 km/h. Avto je splošna javnost odlično sprejela, nekoliko manj navdušeni so bili novinarji. V primerjalnih testih revije Road&Track je izgubila proti lamborghinju countachu, alpini B10 bi-turbo in BMW M5. A seznam znanih lastnikov iz sveta zabave in športa je bil kljub temu dolg, med njimi pa tudi Elton John, Alain Delon, Rod Stewart, Michael Jordan in Mike Tyson. Slavo je testarossa doživela s kultno nadaljevanko Miami Vice, Donu Johnsonu, ki je na filmskem platnu vozil belo obarvano, pa je leta 1989 avto podaril sam Enzo Ferrari, ki je bil velik navdušenec nadaljevanke. Po 7177 prodanih avtih je leta 1991 prišel čas za nadgradnjo, ki je dobila ime 512 TR. Ohranila je motor, ki pa je bil s 428 konji (315 kW) še nekoliko močnejši, tako da je bila končna hitrost 314 km/h. V treh letih so jih prodali 2261. Avto ni bil rojen pod srečno zvezdo, saj je sledilo več vpoklicev v povezavi z namestitvijo cevi za gorivo in varnostnim pasom. Zadnjo različico so predstavili leta 1994, poimenovali pa F512 M, izdelali so jih le 501, od tega 75 za severnoameriški trg. Znova so obdržali 12-valjni motor, njegova moč pa je bila že spoštljivih 441 konjev (324 kW), kar je bilo dovolj za 4,7 sekunde pospeška do hitrosti 100 km/h. Največja sprememba zunanjosti je bila pri lučeh, ki se niso več dvigovale iz ohišja, temveč so bile fiksirane.

Odprtine za dovod zraka izgledale noro

Med ponosnimi lastniki je bil tudi italijanski arhitekt Fabio Don, ki si je kot mladenič športne avtomobile zgolj ogledoval, vse dokler ni imel dovolj denarja, da si ga je privoščil. »Sprva sem si ogledoval ferrarija 308 pininfarina, a je bilo dobro ohranjenega težko dobiti, pa tudi potniška kabina mi je bila premajhna, glede na to, da sem visok 1,9 metra. Spomnim se, da sem v enem izmed salonov ob 308 pininfarina zagledal testarosso. Bila je ljubezen na prvi pogled. Kupil sem jo, pa čeprav nisem poznal zgodovine njenih prejšnjih lastnikov. Ko gledam testarosso, vidim veliko podrobnosti, ki so mi všeč, sploh prednje luči, črna rešetka, ki pokriva zadnje luči, veliko ogledalo v predalu za rokavice in osvetljeni pepelniki na vratih. Najbolj pa so mi všeč odprtine za dovod zraka na straneh avtomobila, ki izgledajo noro, ko so vrata zaprta,« pravi Fabio Don.

Nekaj posebnega je bila testarossa spider, kabriolet pa so na željo tedanjega predsednika Fiata Giannija Agnellija izdelali, da bi počastili njegovih 20 let na čelu podjetja. Čeprav je več strank izrazilo željo po nakupu, se niso odločili za serijsko izdelavo. Leta 2016 so ga prodali na dražbi za 1,3 milijona ameriških dolarjev, imel je le 23.000 prevoženih kilometrov. V primeru, da se zanimate za nakup testarosse, morate najprej odgovoriti na nekaj vprašanj. Če vam je blizu nostalgija, potem je originalna kot nalašč za vas, če pa so vam pomembnejše vozne lastnosti in ne toliko statusni simbol, sta vam 512 TR in F512 M bližje. Se pa morate zavedati, da vse različice zahtevajo veliko vzdrževanja. Sopomenka avtomobila je namreč korozija, ki se pojavlja na karoseriji, pred nakupom se prepričajte, da gre za redno servisirano, ki v garaži ni bila predolgo nevožena. Gre namreč za avto, ki ga je potrebno voziti in ne gledati. In njene cene? Nedavno so letnik 1988 prodali za 91.500 dolarjev, za zadnjo, ki so jo uvozili onkraj Luže, letnik 1995, pa je kupec odštel 346.000 dolarjev.