Klopi imajo posebne žleze z izvodilom ob ustih, ki izločajo slino, v kateri so encimi, zaviralci strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik. Zato vbod klopa ne boli in ga lahko zgrešite. Najpogosteje se pritrdijo na lasišče, ušesa, pregibe komolčnega in kolenskega sklepa, dlani in stopala. Zato bi bilo prav, da si po vsakem sprehodu v naravi pregledate kožo.

Najdemo jih povsod

Živijo namreč v gozdni podrasti in travi, do 600 m nadmorske višine, včasih pa tudi višje (vse do 1600 m nadmorske višine). Kadar so zime mile in pomladi vlažne, se poveča njihova možnosti preživetja in ostanejo tudi dalj časa aktivni. Nevarnost okužbe z boleznimi, ki prenašajo klopi, tako traja od februarja do novembra. Pa tudi na vrtovih in okolici svojih hiš niste povsem varni pred njimi.

Z enim samim vbodom lahko klop prenese naenkrat več povzročiteljev bolezni. Ob pravilni odstranitvi klopa in v primeru, da se ne pojavijo bolezenski znaki, obisk pri zdravniku ni potreben. Klopi pri nas prenašajo tri vrste bolezni: lymsko boreliozo, klopni meningoencefalitis in manj znano humano granulocitno anaplazmozo.

Beseda o preventivi

Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je seveda cepljenje. Posebno pozornost moramo nameniti zaščiti otrok. Cepljenje je namenjeno vsem osebam, starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo v endemičnem področju. Zaželeno je, da se opravi že v zimskih mesecih, tako da je zaščita v največji sezoni (poleti) popolna. Priporoča pa se cepljenje s tremi odmerki cepiva, a ne med nosečnostjo in dojenjem.

Ugrize klopov lahko preprečimo, če se zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave pa natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, najbolje kar operemo.