Najpogostejši vzroki požarov v stanovanjskih objektih so povezani s kurilnimi napravami in dimniki. Opazen je občuten porast število požarov v času kurilne sezone. Pogosti so tudi požari, povezani s kuhanjem hrane, s kajenjem in uporabo odprtega ognja. Okvarjene električne naprave (še posebno grelne) in inštalacije so prav tako eden od običajnih krivcev za požare v domovih po vsej Sloveniji.
Požarna statistika kaže na to, da največ požarov nastane iz malomarnosti in neznanja, Več kot 50 odstotkov vseh požarov vzplamti po krivdi človeka. Iz tega lahko sklepamo, da bi že malo večja pozornost občanov lahko bistveno vplivala na večjo požarno varnost. Dovolj bi bilo le bolj dosledno spoštovanje temeljnih požarnovarnostnih predpisov in različnih navodil za pravilno in varno ravnanje z energetskimi ter drugimi napravami in uporabo odprtega ognja.
Večina ne upošteva pravil preventive
Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič apelira na vse nas: "Za večjo požarno varnost lahko zelo veliko naredimo sami. Predvsem se moramo zavedati, da lahko zagori tudi pri nas, in ne le pri sosedu, zato moramo ves čas budno spremljati požarno varnost v našem domu. V času kurilne sezone je zelo pomembno, da redno vzdržujemo in čistimo kurilne in dimovodne naprave v skladu z navodili proizvajalca in dimnikarske službe. Posebno pomembno je, da je kurilna naprava strokovno postavljena na ustrezno mesto, kjer ne ogroža lahko vnetljivih materialov, ki naj se seveda ne bi bili v neposredni bližini. Pri nakupu, montaži in uporabi električnih aparatov in tehnike vedno upoštevajmo priložena navodila. Naprave, ki jih upravljamo s pomočjo daljinskih upravljalnikov, moramo po uporabi izklopiti. Montažo in vzdrževanje plinskih ter električnih naprav in napeljav naj obvezno opravi usposobljen strokovnjak. V kuhinji je dovoljeno imeti hkrati le eno 10-kilogramsko plinsko jeklenko. Ker je plin propan-butan težji od zraka, plinskih jeklenk ne smemo hraniti v prostorih, ki so nižji od ravni terena. Žal še vedno precej ljudi rezervne jeklenke hrani v kletnih prostorih, zaradi česar so se že dogajale tragične nesreče."
Marsikdo ne ve, da obstaja pravilnik o urejenosti stanovanjskih prostorov, ki ga je treba upoštevati ne glede na to, kdo je lastnik. Stopnišča morajo biti vedno prosta. To zmanjšuje možnost za nastanek požara, hkrati pa omogoča hiter umik iz gorečega objekta. V kletnih prostorih je običajno kotlovnica, pogosto pa tudi skladišče za kurivo (trdno ali tekoče), pralnica, likalnica, shramba ter seveda garaža. Vsi ti prostori so že zaradi svoje funkcije požarno bolj ogroženi, zato morajo biti požarnovarnostno ločeni od drugih prostorov. To dosežemo z zidovi in stropom ustrezne požarne odpornosti. Vgrajena naj bodo ustrezna požarna vrata, ki lahko požar zadržujejo tudi več kot 30 minut, kar je običajno dovolj, da na mesto pridejo usposobljeni gasilci lokalne brigade. Ti prostori naj bodo tudi ustrezno zračeni. Stopnice naj bi bile iz negorljivega materiala.
V stanovanjskem delu posebnih zahtev ni, najbolj pa je požarno ogrožena kuhinja, na kar nas opozarjajo tudi statistični podatki. Bolj nevarno je lahko podstrešje, ki vse prevečkrat postane odlagališče odsluženih materialov in najrazličnejše, običajno lahko gorljive stare krame. Običajno so podstrešja kot takšna že sama gorljiva, lesena, zato je primerno, da so s požarnimi vrati ustrezno ločena od stanovanjskega dela.
Posebno pozornost velja nameniti hrambi vnetljivih tekočin, lepil in topil. Nikakor jih ne smemo imeti v bližini vira toplote ali pa jih celo metati v ogenj. Pogosto so povzročitelji požarov otroci. Nujno jih je dovolj zgodaj poučiti o nevarnostih, ki jih povzroča požar. Pri gašenju začetnih in majhnih požarov bomo najuspešnejši, če razpolagamo z ustreznimi napravami za gašenje. Za to so prav gotovo najprimernejši gasilniki, vedrovke, gasilne odeje, zidni hidranti in druga priročna gasilna sredstva.
Gasilnik je zakonsko obvezen v vseh večstanovanjskih stavbah, vendar ga zaradi njegovega velikega pomena za požarno varnost in sorazmerno enostavne uporabe priporočamo v vsakem stanovanju. Vrednost gasilnika je zanemarljivo nizka v primerjavi s škodo, ki nam jo lahko povzroči požar.
"Za vsa gospodinjstva se priporoča, da imajo na voljo vsaj dva ročna gasilna aparata. Nameščena naj bosta v neposredni bližini možnih virov vžiga v stanovanju, torej pred kurilnico, blizu kuhinje, poleg glavne elektroomare, pred skladiščem vnetljivih tekočin…" je glede nekaterih požarnovarnostnih zahtev v domovih pojasnil poveljnik Gasilske enote Maribor Aleš Ciringer.
Protipožarnega zavarovanje ne sklepajmo na vrat na nos
Preden sklenemo zavarovalno polico, je treba vedeti nekaj dejstev. "Pri zavarovanju je treba paziti na realno ceno premoženja. Tako je nespametno zavarovati premoženje na večjo vsoto, kot je to res vredno, ker se s tem po nepotrebnem poveča plačilo premije, prav tako pa je pomembno, da ne zavarujemo premoženja pod njegovo resnično vrednostjo. Ob vsakokratnem sklepanju police je pred podpisom treba preveriti višino jamstva, hkrati pa na ustrezen način ugotoviti trenutno tržno vrednost nepremičnine ali premičnine. Pri tem moramo biti kritični in upoštevati tako starost nepremičnine kot kakovost gradnje, mikrolokacijo, kjer nepremičnina leži...
Če nam materialne zmožnosti dopuščajo, je najpametneje skleniti vrsto zavarovanja na novo vrednost, saj bomo v primeru najhujšega le tako dobili dovolj veliko izplačilo za gradnjo novega domovanja," je povedal direktor mariborske enote gasilcev Janez Keček.
