"Vse v življenju je slučaj. Tako kot veliko Slovencev se je tudi moj oče odločil, da se bo odselil iz Jugoslavije. Na izbiro je imel Kanado ali Avstralijo. Za odhod v Kanado bi moral čakati šest tednov in tako se je odločil za Avstralijo, ker je bilo vse urejeno v polovičnem času, v treh tednih. Zagotovo so bile to težke odločitve naših staršev, a pokazalo se je, da se je oče odločil pravilno," pravi Tanja Pliberšek, prva slovenska ministrica v avstralski vladi.

Potica, ’knedli’ in žganci

Kaj so vam povedali o svoji domovini, o Sloveniji?

"Prvič sem obiskala Slovenijo, ko sem imela štiri leta, in po moje sem jo hitro začutila. Doslej pa sem jo že velikokrat obiskala, zaljubljena sem v njeno naravo in arhitekturo in pravim, da je to moj drugi dom, tudi starši so zaljubljeni v Slovenijo, v hribe, v prelepo pokrajino. In mama rada vidi brata in druge sorodnike. In veste, kakšen je še ta stik z njuno domovino? Mama še vedno rada peče potico in mojim otrokom so všeč slovenski žganci in ‚knedli’. Seveda je po stanovanju še veliko slik in knjig, sestrična Jana mi pošilja slovenske plošče in otroci gledajo slovenske risanke. Rada bi, da bi se otroci dobro zavedali tega, kakšna je domovina njihovih starih staršev. Pomembno je, da razumejo jezik in kulturo, slovenščine še ne govorijo dobro, vendar se trudijo. Očitno so tudi sami začeli spoznavati, da je to pomembno za njihovo prihodnje življenje."

Avstralija je za mnoge "na drugem koncu sveta" nekje tam spodaj. V avstralskih popisih prebivalcev imajo v letu 1891 zapisanega enega samega moškega, ki se je na ta kontinent preselil iz balkanskih držav, kot so zapisali. Leta 1921 je bilo v Avstraliji 679 moških in 150 žensk iz Jugoslavije, leta 1991, ko je takratna skupna država Jugoslavija razpadla, pa je bilo v Avstraliji že 85.699 moških in 74.925 žensk, ki so bili rojeni v Jugoslaviji. V avstralskem popisu prebivalstva se leta 1996 prvič pojavi kot kraj rojstva Slovenija. 3566 moških in 3073 žensk je bilo tistega leta iz Slovenije, deset let pozneje pa je v Avstraliji le še 3171 moških in 3050 žensk, ki so se rodili v Sloveniji.

Vse več zanimanja

Pravih Slovencev v Avstraliji je vedno manj, vendar skupnost je še aktivna?

"Vedeti morate, da je Avstralija izredno velika dežela, skupnost Slovencev tam pa majhna in razpršena. Naši starši so še hodili v slovensko cerkev in slovenske ustanove, danes pa druga generacija Slovencev vse to obiskuje le poredko. Dodatni pouk v slovenščini je samo ob nedeljah in na srečo si ta tretja generacija otrok spet prizadeva, da ne bi šla v nič ne slovenski jezik in ne slovenska kultura. In na srečo smo začeli zbirati veliko arhivskega gradiva, ki priča o Slovencih, ki so prišli po koncu druge svetovne vojne v Avstralijo."

Sledite razvoju in dogodkom v Sloveniji?

"Bila sem tu, ko je Slovenija razglasila samostojnost, in spomnim se tistih čudovitih občutkov. Naslednji dan sem odšla k svojemu fantu, sedaj možu, ki je bil v Londonu, in pretresle so me novice o srbski armadi, ki je napadla Slovenijo. Danes lahko tudi jaz ponosno gledam na uspeh slovenskega gospodarstva in politike. Pomembno je to, da je majhna Slovenija doživela takšen napredek, zahvaliti pa se ima svojim prebivalcem, ki imajo veliko znanja, poguma in ki seveda trdo delajo. In pomembno delo ste opravili pri vodenju EU! Tudi vaši diplomatski predstavniki tu pri nas so znali to izkoristiti v dobro Slovenije. Sicer pa me v zadnjem času vse več Avstralcev sprašuje o Sloveniji in - verjemite - vse pošljem k vam, da si to ogledajo kar sami."

Avstralija ima površino 7,7 milijona kvadratnih kilometrov in je po velikosti šesta država na svetu s skoraj 22 milijoni prebivalcev. Mi v Evropi vemo o Avstraliji manj. Kaj bi morali vedeti?

"Da je zelo velika. Da je najbolje priti na obisk med novembrom in marcem, ko je toplo, vendar ne prevroče. Da je to zelo lepa država z raznoliko skupnostjo ljudi z vseh koncev. Da imamo odlične rezultate v znanstvenem raziskovanju in da imamo odlično organiziran sistem zdravstva in šolstva. In da so plaže grozne."

O uspehu pa po koncu mandata

Dokončali ste študij političnih ved, ne pa na primer ekonomije ali tehničnih ved. Je bila politika bolj zanimiva?

"Študirala sem pravzaprav dvoje, na dodiplomski stopnji novinarstvo, na podiplomski politiko. Res nisem mislila, da bom naredila kariero v političnem življenju. Vendar si svoje delo in očitno tudi življenje vedno načrtujem in nekaj je v meni, da pomagam drugim ljudem, da bi jim bilo življenje v naši državi lepše in boljše. Za politiko sem se odločila zato, ker je to ena od poti, da storiš nekaj dobrega za ljudi in za državo, ki jo imaš rad."

Avstralska delavska stranka (Australian Labor Party) je na lanskih volitvah dosegla izjemen uspeh. Pred volitvami ste bili članica vlade v senci, sedaj pa ste prevzeli ministrstvo za stanovanjsko problematiko in ženska vprašanja. Kakšen je recept za takšen uspeh?

"To, da zasedam dva visoka položaja, še ne moremo reči, da je uspeh. O uspehu bom lahko govorila potem, na koncu mandata, na koncu mojega dela, če bom dosegla tisto, kar sem obljubila. Dela na tem področju pa je za najrevnejše in najbolj ranljive veliko. Zgraditi moramo veliko stanovanj v državi in predvsem zmanjšati število tistih, ki lastnih stanovanj še nimajo. Moj cilj je, da bi bila stanovanja bolj dostopna, posebej za mlade ljudi, ki prvič iščejo in si kupujejo streho nad glavo. Teh je še vedno veliko. Če bomo izboljšali stanovanjske razmere z dostojnimi stanovanji - in zelo moramo zmanjšati tudi število brezdomcev - potem bom zadovoljna in srečna, potem bom lahko rekla, to je bil to uspeh."

Ministrica za ženska vprašanja?

"V Avstraliji imamo odlično zakonodajo, ki ureja enakopravnost med moškimi in ženskami, v praksi pa je povsem drugače. Diskriminacije je še danes veliko, ne glede na zakone. Danes ženske še vedno delajo v slabše plačanih poklicih in po svoje so še prizadete, ker morajo delo prej končati zaradi varstva in vzgoje otrok. Ženske so tudi zelo pogoste žrtve nasilja v družini in, žal, spolnih zlorab. Na koncu koncev jih je premalo tudi med izvoljenimi predstavniki ljudstva v parlamentu, ne glede na to, da je prvi namestnik ministrskega predsednika ženska. Ne glede na zakonodajo bom imela še veliko dela, da bomo poskušali rešiti vsaj del teh ženskih problemov, še posebej pa probleme med avstralskimi domorodci, ki se jim moramo nekako oddolžiti."

Naslednji obisk Slovenije bo kdaj?

"Upam, da prihodnje leto. Res bi rada prišla, ampak sedaj je največ dela, ko poskušamo začeti reševati probleme ekonomske varnosti žensk, izboljšati stanje pri dostopnosti do stanovanj in zmanjšati število brezdomcev. Po letu dni ima ta naša nova vlada še vedno zelo veliko dela."