Kot smo že poročali, konzervans azidiol pripravljajo na mlekarskem inštitutu na Rodici, uporablja pa se za konzerviranje tistih vzorcev mleka, ki jih v 12 urah od odvzema ni mogoče analizirati v laboratoriju na vsebnost mikroorganizmov. Tako, pravi dr. Florjanc, delajo tudi drugod po Evropi, vendar se tam azidiol uporablja izključno v laboratorijih, medtem ko so ga pri nas v litrskih steklenicah odkrili tudi drugod. Uporabljali so ga tudi v laboratoriju murskosoboške mlekarne, vendar ne za ožje območje Prekmurja, temveč le za vzorce mleka z ljutomerskega, ormoškega in ptujskega konca, zato morda mleko prekmurskih kmetov ni nikoli vsebovalo kloramfenikola, mleko drugih pa ga je. "Ker pravilnika o uporabi azidiola ni, tisti, ki so z njegovo pomočjo odvzemali vzorce mleka za komercialne namene, niso imeli navodil, kako ravnati z njim. Azidiol je kemikalija, ki bi morala biti registrirana na uradu za kemikalije, a ni bila. Če bi bila, bi bila pot do razrešitve kloramfenikolske afere lažja, saj bi se natančno vedelo, da azidiol vsebuje tudi kloramfenikol. Azidiol so brez nadzora distribuirali po Sloveniji, dostop do njega pa so imeli ljudje s srednješolsko izobrazbo. Glede na to, da so bile ugotovljene količine kloramfenikola v mleku zelo majhne, nevarnosti za zdravje ljudi zaradi tega ni bilo, je pa nastala velikanska gospodarska škoda," pravi dr. Florjanc. In kaj meni o dermalnem pršilu, ki ga je veterinarska stroka razglasila za doslej edinega krivca za pojav kloramfenikola v mleku? "To je bila rešitev za tavanje veterine v temi, saj napake nismo znali najti. Odkar vemo za azidiol, pa sem prepričan, da bo zgodbe s kloramfenikolom konec takoj, ko bodo modri lončki s konzervansom izginili iz zbiralnic mleka." O vsem tem je seznanjena tudi kriminalistična služba, pravi in pojasnjuje, zakaj kloramfenikol ni bil ugotovljen ob rednem nadzoru mleka: "Zato, ker so imeli v nacionalnem veterinarskem laboratoriju spodnjo mejo odkritja naravnano na dva mikrograma kloramfenikola na liter mleka, slovenska pošiljka mleka v prahu, ki jo je zavrnil nemški kupec, pa je vsebovala 0,4 mikrograma na kilogram prahu, torej bistveno nižjo koncentracijo, kot so jo bili pri nas sposobni ugotoviti."