Pravilnik določa, da mora tako imenovani "on line" sistem zabeležiti vse druge podatke, pomembne za nadziranje pravilnosti in upravičenosti posegov v igralni avtomat, ter da mora igralni avtomat, vključen v ta sistem, omogočati beleženje drugih dogodkov, pomembnih za nadzor igranja na posameznih avtomatih. Takšna določba po mnenju pobudnikov omogoča arbitrarno določanje državnega organa o tem, kdaj so pogoji izpolnjeni, kar ni v skladu z načeli pravne države. Finančni minister je pojasnil, da so omenjene določbe takšne, da je ob upoštevanju navodila o načinu izpolnjevanja pogojev za povečanje višine vložkov v igralne avtomate vsaj določljivo, kakšne zahteve so. Urad za nadzor prirejanja iger na srečo nadzoruje in analizira prirejanje iger na srečo na podlagi zakona, davčni organ pa nadzoruje le določanje davčne osnove in podobno.

Pobudniki izpodbijajo določbo 18. člena pravilnika, po kateri lahko prireditelj uporablja največ tri igralne avtomate, saj 30. člen pravilnika prirediteljem, ki so imeli ob uveljavitvi pravilnika o uporabi igralnih avtomatov več avtomatov, omogoča, da jih lahko še naprej uporabljajo. Takšna določba pravilnika po mnenju pobudnikov neupravičeno omejuje svobodo gospodarske pobude in prinaša diskriminacijo. Takšno določbo minister za finance opravičuje, da je treba omejevati dejavnost iger na srečo zunaj igralnic. Ustavni sodniki menijo, da izpodbijana določba 8. člena pravilnika ob vseh zahtevah, ki jih prinaša navodilo, postavlja prirediteljem iger na srečo zunaj igralnic še nejasne dodatne zahteve in ne daje dovolj opore, da bi lahko predvideli, kaj morajo še zagotoviti, da bi urad za nadzor nad prirejanjem iger na srečo njihovemu "on line" sistemu dal soglasje, prav tako urad nima dovolj jasnih smernic, kaj mora od interesenta še zahtevati in mu hkrati pušča preveč proste roke pri oblikovanju morebitnih zahtev. Določbi pravilnika torej nista v skladu z načeli pravne države, zato ju je sodišče razveljavilo.