"Že vrsto let opozarjam šefa in preko njega Direkcijo republike Slovenije za ceste, naj vendar namenijo nekaj denarja za izjemno kritičen odsek na delu ceste, ki ga vzdržuje naše podjetje. Pa nič ne pomaga. Cesta je uničena zaradi vozne površine, ki ob prvem dežju postane prava drsalnica, je smrtno nevarna past. Na tistem mestu se je zgodilo že več nesreč, na vso srečo le z materialno škodo. Mar ne bi bilo ceneje preplastiti vozno površino, kot pa čakati, kdaj bo zaradi neprimerne ceste tam nekdo umrl? Na direkciji pa ves čas odgovarjajo le, da ni denarja in da naj postavimo znake in potem bo volk sit in koza cela, vozniki pa so tako ali tako vedno krivi, ker niso prilagodili hitrosti vožnje razmeram na cesti. Pasti pa le čakajo na svoje žrtve…"

Tako je pripovedoval cestar, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja na naših cestah in dodal: "Za varnost so pomembni vozniška kultura in način vožnje, vse bolj varni avtomobili, njihovo boljše vzdrževanje, dobre pnevmatike in še marsikaj. Tudi ceste. Če vso krivdo vedno zvališ le na voznike, se dogaja to, kar se dogaja na naših cestah, ko kljub vedno višjim kaznim vsako leto umre več ljudi. Zakon o javnih cestah pravi, da morajo biti te grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest. Iz lastnih izkušenj vem, da ni tako."

Moledovanje krajanov Senožeti

Poglejmo le nekaj primerov. Vaška skupnost Senožeti in dolska občina sta že lani na Direkcijo republike Slovenije za ceste (Drsc) večkrat naslovili zahteve za izboljšanje prometne varnosti na glavni cesti Ljubljana-Litija, na odseku mimo Senožeti do občinske meje v Ribčah. Cestni odsek, dolg dobre tri kilometre, namreč ob najmanjšem deževju postane prava drsalnica in je na tem delu po besedah domačina in dolskega podžupana Branka Škarje v zadnjih 30 letih v prometnih nesrečah umrlo že najmanj 15 ljudi. In kaj pravijo domačini, ki najbolj poznajo ta odsek? Da je vožnja po njem ob mokri cesti podobna loteriji, kajti človek nikoli ne ve, kdaj ga bo zaneslo in vrglo v nasproti vozeč avtomobil ali pod cesto. Domačini vedo povedati, da tam ne drži niti še tako dobra pnevmatika in da ljudje padajo celo takrat, ko cesto prečkajo peš in se na njej drsajo kot na tivolskem ledu. Postavili so nekaj znakov, si oprali vest, ljudje pa umirajo… Ali cesta Kalce-Logatec, ki je pred leti na nekem ovinku zahtevala več življenj, podobno se je dogajalo na cesti iz Borovnice proti Vrhniki, ko so vlečne službe ob dežju komaj sproti odvažale razbite avtomobile, in še bi lahko naštevali.

Aprilska ‚poledica’

"Minuli dan sem peljal po cesti iz Radohove vasi proti Ivančni Gorici. Začelo je deževati, pnevmatiki sta se ceste držali razmeram primerno, vozil sem z omejeno hitrostjo. V ovinku pa se je nenadoma zgodilo. Kot bi zapeljal na olje ali na led. Prednje kolo mi je vzelo in še preden sem se dobro zavedel, je motocikel že padal, nasproti pa je pripeljal avto. Še preden je motor udaril ob tla, sem se pognal z njega, padel na cestišče, se skoraj takoj ustavil, motocikel pa je treščil v avtomobil. Ker mi ni bilo jasno, kaj se je zgodilo, sem stopil na cestišče, kjer pa me je spet spodneslo. In sem še enkrat padel, tokrat na roko, ki me še danes boli, saj sem si jo ob tem drugem padcu zvil, čeprav sem bil pešec. Dobro, če že lahko kako uvrstimo moj padec z motociklom v kategorijo ’razmeram na cesti neprilagojena hitrost’, v katero kategorijo pa potem sodi moj padec, ko sem si šel zadevo ogledat peš?" nam je svojo prigodo opisal voznik motocikla. Naposled je izvedel, da se je na tem odseku težko poškodovalo že več avtomobilistov. Nekaj dni pozneje so cestarji že hiteli s postavljanjem dodatnih prometnih znakov.

Označevanje cest je nasploh poglavje zase, saj so znaki pogosto postavljeni tako, kot bi komu padli s kamiona, in voznike le zmedejo - so pa seveda v pomoč vsaj policiji in njihovim radarjem!

Več v tiskani izdaji