Katere diete priporočate strokovnjaki?
Pri zdravljenju debelosti ne uporabljamo tako imenovanih trendovskih ali modnih diet. V klinični praksi ugotavljamo, da bolniki najlaže sledijo navodilom, če obroke ustrezno kombiniramo po tako imenovanem Trennkost principu, ki ga je uveljavil zdravnik dr. William Howard Hay v prejšnjem stoletju. Nikakor ne priporočam katere koli diete, ki predpisuje enostransko prehrano, predvsem pa ne tistih, ki v kratkem času obljubljajo »čudeže«.

Lahko pravila zdravih diet strnemo v nekaj točk?
Dietoterapija, kot imenujemo enega od ključnih terapevtskih postopkov v zdravljenju debelosti, upošteva naslednja pomembna načela:

  • Dieta mora biti predpisana individualno, predpiše naj jo zdravnik, ki mora upoštevati posameznikovo zdravstveno stanje.
  • Dieta mora biti redukcijska, kar pomeni, da mora vsebovati manj kalorij, kot jih posameznik, ki želi shujšati, potrebuje za vzdrževanje svoje telesne teže.
  • Dieta mora biti predpisana v skladu s sprejeto strokovno doktrino (za Evropo): redukcijske diete za hujšanje ne smejo vsebovati manj kot 1000 kalorij na dan, vsebovati morajo več beljakovin in manj ogljikovih hidratov kot varovalna prehrana, prednost imajo živila in obroki z nizkim glikemičnim indeksom.

Ker pogosto želijo shujšati tudi posamezniki, ki niso debeli, torej imajo indeks telesne mase nižji kot 30 ali celo nižji kot 25, se mi zdi pomembno poudariti, da veljajo zgoraj omenjena priporočila za vsako hujšanje, ki traja daljši čas (torej več kot teden, do štirinajst dni). Kratkotrajne diete pri sicer zdravem odraslem človeku ne bi smele ogrožati zdravja, tudi če so nekoliko enolične, če se na primer posameznik odloči, da bo en teden užival le raznoliko sadje. Tak postopek je lahko, če ga ne zlorabljamo in ga ne izvajamo prepogosto, zdravju celo izjemno koristen.

Kako pogost je pojav jo-jo efekta oziroma hitre povrnitve telesne teže, ob katerem ljudje največkrat izgubijo vnemo za hujšanje?
Eden osnovnih principov pri vsakem strokovnem zdravljenju debelosti je ohranjanje dosežene nižje teže na dolgi rok, kar je izredno težko. Danes izraza jo-jo efekt v stroki ne uporabljamo, ampak govorimo o bolezenskem fenomenu, ki ga poimenujemo z angleško besedo »dieting«. Ta pomeni, da se posameznik neprestano ukvarja s svojo težo in prehrano, bodisi se prenajeda ali pa »je na dieti«. Takšna preokupacija s prehrano in težo − tukaj seveda ne mislim zdrave skrbi zase in zdrave vsakodnevne »ravno pravšnje« skrbi za pripravo obrokov − je značilna za vse motnje hranjenja, bodisi za tiste, katerih posledica je podteža (anoreksija nervoza), normalna ali nekoliko povečana teža (bulimija nervoza), ali pa gre za zelo povečano težo (kompulzivno prenajedanje ali »binge eating disorder«). Predvsem druga in tretja motnja sta veliko pogostejši, kot si mislimo ali ju prepoznamo. Za obe so značilna tako obdobja, ko posameznik »hujša«, kot tista, ko je preveč in je na neki način obseden s hrano, se ji ne more upreti.

V kolikšni meri k uspehu diete pripomorejo gibanje, odpoved kajenju in pitju alkohola, zadostna količina spanja ipd.?
Gibanje je ob dieti pomembno med hujšanjem, enako ali še bolj pa med vzdrževanjem teže. Vitki bodo namreč ostali le tisti, ki bodo po hujšanju ostali aktivni, prav na nas, terapevtih, pa je naloga, da bolnika, ki ni bil nikoli aktiven, ki je po več ur na dan gledal televizijo ali sedel za računalnikom, se vozil le z avtomobilom, dvigalom in tekočimi stopnicami, pripravimo ne le do tega, da manj in bolj zdravo je, ampak tudi do spremembe življenjskega sloga. Alkohol je kalorično zelo pomemben in premalo se zavedamo, da ga Slovenci res popijemo preveč, še posebno tisti s povečano težo (tu prednjačijo moški). Seveda ni pravilo, da lahko shujša le tisti, ki bo prenehal kaditi in bo dovolj spal, a oboje priporočamo vsakemu bolniku, ki ima katero od kroničnih bolezni; mednje nedvomno spada tudi debelost.

Kako pomembno je, da izgubo teže nadzoruje strokovnjak?
Zelo pomembno oziroma celo ključnega pomena, če želimo ustaviti epidemijo debelosti med odraslimi, adolescenti in otroki. Hujšanje pod strokovnim nadzorom je tudi veliko varnejše in v večjem odstotku učinkovito na dolgi rok; diete imajo lahko namreč stranske učinke − tako kot katero koli drugo zdravljenje, pri čemer bo bolniku najlaže svetoval in pomagal prav zdravnik.

Kam oziroma na koga se lahko posameznik, ki se želi znebiti odvečnih kilogramov, najprej obrne?
V zdravstvenih domovih po Sloveniji izvaja usposobljeno medicinsko osebje (medicinske sestre in zdravstveni vzgojitelji) zdravstvenovzgojne programe v okviru organizacije Cindi, ki trajajo nekaj tednov. To je pomemben in koristen postopek, s pomočjo katerega lahko širšo populacijo na ustrezen način poučimo o zdravem načinu življenja, posamezniki, vključeni v skupine, pa lahko tako znižajo svojo telesno težo. Največ koristnega lahko z ozaveščanjem in ustreznimi informacijami naredijo osebni zdravniki in specialisti, ki se pri svojem delu srečujejo z bolniki z debelostjo. Tukaj imamo v Sloveniji še veliko dela: mnogo osebnih zdravnikov namreč o debelosti in zdravljenju premalo ve in problema povečane teže pri svojih bolnikih ne jemlje dovolj resno. Ne nazadnje so lahko za tem tudi osebni odpori – med zdravniki je namreč prav toliko čezmerno prehranjenih (in kadilcev) kot med drugimi prebivalci.

Obstaja v Sloveniji poleg vašega še kakšen center, kjer se ukvarjajo primarno z zdravljenjem debelosti?
V Slovenji obstajata dva specialistična centra za zdravljenje debelosti: za otroke v Šentvidu pri Stični in za odrasle v Ljubljani. Slednji se imenuje Medico dr. Sentočnik, nastal je leta 1992 in je edini, v katerem debelost zdravimo timsko (tudi tiste oblike, ki so posledica motnje hranjenja). Ta center vodim sama in lahko rečem, da je metoda, ki smo jo razvili, izredno učinkovita in primerljiva z uspehi podobnih centrov v svetu, ki pa jih ni prav veliko. V našem centru bolnike ne le zdravimo, ampak se ukvarjamo tudi s poglobljeno diagnostiko in raziskavami na tem področju. V prihodnosti bomo postopek nadgradili še z bariatričnimi – kirurškimi postopki, v nastajanju pa je tudi učinkovit program za zdravljenje otrok in mladostnikov. V preteklem letu so se z otroško debelostjo (ob drugih motnjah hranjenja) spoprijeli tudi v zdravilišču Rakitna. Pomembni so tudi terapevtski postopki s področja psihiatrije in psihologije za bolnike s kompulzivnim prenajedanjem − Slovenja ima kar nekaj uspešnih tovrstnih ustanov in posameznikov. Izredno pomembno je, da je pristop v zdravljenju debelosti kompleksen, da bolnika zdravi tim strokovnjakov, ki razumejo in obravnavajo debelosti kot telesno bolezen s psihološkim ozadjem, bolnika pa kot posameznika, ki ima lahko eno ali drugo obliko bolezni. Skupina bolnikov z debelostjo je namreč izredno raznolika, kar pomeni, da univerzalne formule za zdravljenje ni. In ravno od primerno izbranega terapevtskega načrta je odvisno, ali bo bolnik v programu vztrajal in ali bo zdravljenje uspešno na dolgi rok.

Strokovnjakov torej ne manjka, na žalost tudi takšnih samooklicanih.
Slovenija veliko takšnih centrov, kot je naš, ne potrebuje, večji problem vidim v dejstvu, da se lahko brez kakršnih koli posledic s »hujšanjem« ukvarja skoraj kdor koli na kakršen koli način. Tu bo morala kaj narediti stroka s kontrolo (in sankcijami) tako pri oglaševanju kot izvajalcih.

Kaj svetujete ljudem, ki želijo kar se da hitro izgubiti kilograme in nasedajo trditvam internetnih oglasov ali televizijske prodaje, v slogu »hujšanje brez napora − tudi do 4 kilograme v enem tednu«?
Žal bližnjice do idealne teže ni. Za izgubo kilogramov je potreben čas, saj se navsezadnje tudi zredimo ne čez noč. Hujšanje in zdravljenje debelosti je vedno naporno, tako za bolnike kot za terapevte. Terapevti moramo vložiti v vsakega posameznika veliko dela, seveda pa se mora tudi tisti, ki želi shujšati, angažirati in razmišljati o spremembah, ki jih bo moral v svoje življenje uvesti na dolgi rok. Prav zaradi tega velja debelost za težko ozdravljivo bolezen; pri otrocih še težjo kot pri odraslih, še posebno, če ni družinske podpore.

V razvitem svetu je debelih približno 30 odstotkov otrok, v Sloveniji približno 20 odstotkov. Kako uspešno v Medico centru pomagate otrokom?
V centru imamo za seboj kar nekajletne izkušnje dela z otroki; naš pristop v zdravljenju je bil kratkoročno zelo učinkovit, manj pa na dolgi rok. Na osnovi teh izkušenj smo se naučili, da je treba v zdravljenje otrok pritegniti celotno ožjo družino, in nastaja prav tak, sistematičen in celosten postopek za obravnavo otrok z debelostjo.

Smemo otroke izpostavljati »dietam za odrasle«?
V redukcijskih dietah za otroke je nekaj specifičnosti, a se v osnovnih smernicah pomembno ne razlikujejo od diet za odrasle.

Kako organizirati prehranjevanje otrok, da do debelosti sploh ne pride?
Z ustrezno vzgojo staršev, primerno organizacijo prehrane v vrtcih in šolah, z vzgojo otrok h gibanju, s ponudbo zdrave hrane v restavracijah in trgovinah, s prepovedjo oglaševanja nezdrave hrane in sladkih pijač v vseh medijih... Nemogoče? V svetu se trudijo, zdi se, da tem smernicam počasi sledi tudi Slovenija.